V enem letu shujšala za 75 kilogramov

MARIBOR – Vedno več ljudi se spopada z odvečnimi kilogrami in mnogi pri tem niso prav nič uspešni. Ves čas izumljajo nove in nove shujševalne metode, a ljudje se debelimo in ves čas vrtimo v začaranem krogu nezdravih življenjskih in prehranjevalnih navad. Katji Poš pa je uspelo neverjetno – v enem letu je shujšala za kar 75 kilogramov, in to brez operativnega posega na želodcu. Zdaj je povsem nov človek in iz nje kar vejeta veselje do življenja in dobra volja. »Prej je bilo grozno, v resnici sem se ves čas skrivala pred ljudmi. Nisem se dobro počutila in vedno mi je bilo nerodno. Še najbolj v trgovinah z oblačili, ko sem bila obsojena na iskanje tistih največjih in najbolj brezobličnih kosov,« začne pripoved 33-letnica iz Maribora.

Bolj se je redila, več je jedla

Njena zgodba se je začela leta 2014, ko je sprejela eno svojih najboljših odločitev v življenju, da bo shujšala. Bila je že tako debela – o svoji čezmerni teži govori brez ovinkarjenja –, da je malo manjkalo, pa bi njena tehtnica izpisala »error« (napaka). Kazalec se je namreč ustavil pri številki 130. »Bila sem v začaranem krogu debelosti. Suhica nisem bila nikoli, vendar pa je šlo od takrat, ko je tehtnica pokazala trimestno število, samo še hitro naprej. Ko me je kaj prizadelo, sem jedla. Potem je prišla še nosečnost in vedno bolj sem bila debela, bolj in več sem iz same groze jedla,« pripoveduje simpatična in zgovorna Štajerka, ki je svojo brezposelnost in obilje časa izkoristila na najboljši možen način, za popolno življenjsko preobrazbo.

A kaj se ji je zgodilo, da ji je uspelo tako korenito opustiti prenajedanje in se v enem letu iz debeluške spremeniti v žensko z idealno težo? »Še danes me je sram, ko se spomnim tistega dne. Hči Alina je prišla iz vrtca in kar odšla v svojo sobo, brez besed. Kmalu me je poklicala znanka in takoj prešla na bistvo. Povedala mi je, da so otroci v skupini izjavili, kako debelo mamico ima Alina. V šoku in z debelim cmokom v grlu sem odšla v sobo in tam našla Alino, vso žarečo v obraz, ki je hotela prikriti, da je pogovor slišala. Nisem vedela, kaj naj ji rečem. Zakaj bi jo tolažila, če pa so imeli otroci prav. Resnico, pred katero sem se tako dolgo skrivala, so vrgli Alini v obraz,« se spominja verjetno najhujšega dneva v življenju.

Nezdravo odrekanje hrani

Takrat se je odločila, da temu naredi konec, in je kilogramom napovedala vojno. Začeti je bilo najhuje, a ji je v treh mesecih uspelo izgubiti kar 30 kilogramov, zato je bila tudi njena volja vsak dan večja. Jedla ni skoraj nič, vse, kar jo je držalo pokonci, so bili kava, voda in obrok, mogoče dva. Ampak ta dva nista bila niti za enega konkretnega. Seveda jo je telo kmalu opozorilo, da nekaj dela hudo narobe. Ob umivanju ji je v roki ostal velik šop las in vsakič je bilo huje.

Potrebovala je hitro rešitev, pove, in to je našla v prehranskih dopolnilih ter v številnih nasvetih na svetovnem spletu. Iz tega nezdravega načina hujšanja ji je pomagal šele asist. mag. Miran Križančič, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije iz UKC Maribor. »Brez njega mi zagotovo ne bi uspelo! Svetoval mi je, kako naj zdravo hujšam, in mi povedal tudi, da mi bo treba, če bom uspešno shujšala, odvečno povešeno kožo odstraniti s kirurškim posegom. Moj dan se je začel s smutijem, nato sta sledili dve manjši, a lahki malici, potem kosilo, ki sem ga ločevala in ga še danes. Glej ga, zlomka, lasje so popolnoma nehali izpadati, počutje je bilo odlično in vsak dan sem imela več energije. Tudi prehranskih dopolnil nisem več potrebovala. Kilogrami so kar kopneli, na kontrole pa sem prišla z vedno večjim nasmeškom in bolj povešeno kožo,« pripoveduje vztrajna borka s kilogrami, ki je v enem letu prišla do idealne teže, 55 kg. To je vzdrževala eno leto, nato so ji še kirurško odstranili kožo.

Telo je treba spoštovati

Od debeluške, ki se skriva pred ljudmi in ki se je sramuje lastna hči, do nasmejane, sproščene Katje, ki ji ni težko obleči kopalk, je bila dolga pot. »Bili so trenutki, ko bi že skoraj obupala, ampak me je dr. Miran Križančič vedno znova motiviral in spodbujal. Zavedam se, da mi brez njega ne bi uspelo, in beseda hvala je veliko premalo za to, kar je naredil zame. V tem času sem se naučila, da je treba poslušati svoje telo in z njim ravnati spoštljivo, česar prej nisem znala. Predvsem pa se zavedam, da je bilo moje prenajedanje hrana za vsa čustva, ki sem jih potlačila, za celjenje travme iz otroštva. A naučila sem se, da je s trdno voljo, odločnostjo in nekaj pomoči mogoče doseči tudi stvari, ki se na prvi pogled zdijo nemogoče. Verjamem, da lahko vsakomur uspe, če si le dovolj želi in nato sledi svojemu cilju,« je še povedala za konec in v spodbudo.