Ženske, gremo v akcijo

Prisluhnimo telesu in ga negujmo, kajti s hvaležnostjo nam bo vračalo. Številne raziskave dokazujejo, da je za ohranjanje vitalnosti treba živeti zdravo. To pomeni pravilno prehranjevanje, redno telesno aktivnost in zraven kakšno miselno vajo. Z vsem tem ljudje v zrelih letih izboljšujejo tudi spomin.

Kakšne so moje navade

Na prvem mestu je treba prisluhniti telesu in spremeniti (slabe) navade. Pomembno je, da vzpostavimo bioritem uravnotežene prehrane predvsem z veliko hrane rastlinskega izvora. Začnimo že zjutraj.

Zdrav zajtrk je namreč najboljši začetek dneva. Zajema naj zeleni čaj namesto kave, grenivko, žitarice, kakšno jajce. Izberimo obroke, ki bodo prebudili možgane, pospešili presnovo in nas napolnili z energijo. Če želimo, da bodo telo in možgani v popolni pripravljenosti, moramo skrbeti za redno dovajanje energije. Privoščimo si zdravo malico, ki jo zaužijemo vsaj od tri do pet ur po zajtrku, tako naj si sledijo tudi drugi obroki in ne bomo čutili lakote, možgani pa bodo preskrbljeni s potrebno energijo. In kakšna je zdrava malica? Hrana, ki ima malo maščob in veliko hranljivih snovi.

Namig: Zajtrk je najpomembnejši obrok v dnevu in omogoča, da bo naša produktivnost ves dan mnogo večja. Telo občuti izpuščen zajtrk kot pomanjkanje, zato se oklepa kalorij, saj ne ve, kdaj pride naslednji obrok.

Proti padcem in boleznim

Telesna aktivnost je nujna, saj med drugim zmanjšuje možnost nastanka srčno-žilnih bolezni, odganja depresijo in zmanjšuje stres. Vendar pa je treba telo počasi privaditi na aktivnosti in se zavedati svojih sposobnosti ter nikakor pretiravati. Že z vsakodnevnimi sprehodi lahko naredimo veliko. Za ravnotežje je denimo odlična joga. Pet minut vaj za noge, roke in hrbet, pa nas bodo prijetno predramile in aktivirale. Sicer pa mora vsakdo poznati svoj metabolizem in se mu prilagajati! Z redno aktivnostjo mišic in drugih organov lahko starejši ljudje obdržijo boljše ravnotežje in se zato izognejo številnim padcem, ki so pogost vzrok poškodb. Povečana mišična moč omogoča nadzor nad telesom in samostojno opravljanje vsakodnevnih opravil in s tem bolj kakovostno življenje.

Namig: Znanstveno dokazano je, da redna telesna aktivnost podaljšuje življenje in pozitivno vpliva na možgane; s telovadbo lahko torej pomagamo preprečiti tudi težave z demenco.

Kaj pa obraba sklepov

Prof. dr. Vane Antolič, ortoped, razloži: »Ločimo fizično aktivnost za povečevanje kondicije, krepitveni trening posameznih mišic in raztezne vaje. Vsebinsko gre torej za tri popolnoma ločene koncepte, ki jih moramo obravnavati ločeno za vsak šport posebej. Splošno kondicijo lahko dobimo s t. i. aerobnim (kondicijskim) treningom, npr. s tekom, plavanjem, kolesarjenjem, tekom na smučeh in podobno. To je temelj, ki ga potrebuje vsak šport. Krepitveni trening pomeni, da npr. po operaciji, drugih težavah ali samo za preventivo potrebujemo selektivno krepitev posameznih mišic. Izpad delovanja ali samo neustrezna moč posamezne mišice lahko pripelje do bolečin. Pogost problem je denimo štiriglava kolenska mišica (kvadriceps), ki lahko pri bolečinah, vnetju ali po operacijah atrofira (se stanjša, oslabi) in imamo že pri običajni aktivnosti bolečine, tipično pod pogačico. Pomemben element so tudi raztezne vaje, kar poznajo športniki. Prekratke tetive namreč lahko povzročajo bolečine zaradi nastanka tendinoz (vnetje mišičnih narastišč), mogoče je natrganje ali celo pretrganje nekaterih tetiv. Dovolj velika razteznost ligamentov in tetiv je temelj vsakega športa, kar športniki zelo dobro vedo.

Aerobna aktivnost je lahko povezana s polno obremenitvijo sklepov ali pa se dogaja v relativno oziroma delno razbremenjenem položaju (delna oziroma zmanjšana obremenitev sklepov). Polna obremenitev je npr. pri teku, delna razbremenitev pa recimo pri plavanju, kolesarjenju ali teku na smučeh. Polna obremenitev je vsekakor bolj škodljiva za sklepe. Maratonci imajo npr. nekajkrat večjo obrabo kolkov kot npr. drugi športniki. Vsekakor stopnjevanje aerobne fizične aktivnosti pri polnem obremenjevanju, tek po klancu navzdol, po trdem terenu in podobno, več kot 10 do 15 odstotkov časa na dan pripelje do zgodnejše obrabe sklepov. Seveda ne pri ljudeh, ki se s tem ukvarjajo, statistično pa gre vsekakor za pomembno razliko in to ortopedi dobro poznamo. Tudi sam vrhunski šport pomeni večjo možnost za nastanek obrabe zaradi velikih obremenitev in/ali poškodb.

Ortopedi priporočamo zmerno fizično aktivnost, ki naj bo raznovrstna, vsebuje naj aerobni trening, ki naj bo v različnih pojavnih oblikah, svetujemo ogrevanje pred športom, raztezne vaje in po potrebi tudi krepitveno vadbo. Pri izvajanju te priporočamo nasvet strokovnjaka, tako da ne bo relativnih preobremenitev posameznih mišic, kar prav tako lahko povzroči bolečine.«