Če se prehranjujete nezdravo, se izogibate gibanju in/ali predajate škodljivim razvadam, je skrajni čas, da razmislite o uvajanju sprememb. Če težav še nimate, se bodo prej ali slej pojavile. Zakaj ne bi raje ravnali preventivno in preprečili slabo počutje, zdravstvene nevšečnosti in celo usodne bolezni, ki jim pot tlakuje takšno življenje? Če ne veste, kako bi se lotili izboljšav, poiščite pomoč; najbolje, da se pogovorite s svojim zdravnikom.
150 minut na teden
Gibanje je za človeka tako naravno in nujno, kot je dihanje, žal pa smo v današnjem času primorani veliko časa presedeti. Mnogi so pod stresom. Prav zato je pomembno, da si vzamemo čas za telesno dejavnost; tako se ne bomo le razmigali, ampak tudi sprostili, za kar nam bo telo še kako hvaležno. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) odraslim svetujejo zmerno telesno dejavnost (npr. hitra hoja, lahkotno kolesarjenje po ravnem terenu, počasno plavanje) vsaj 150 minut na teden (npr. petkrat na teden po pol ure), ali visoko intenzivno telesno dejavnost (tek, hoja po stopnicah, aerobika, tenis) vsaj 75 minut na teden (npr. trikrat na teden po 25 minut). Izgovor, da nimamo pol ure časa za telovadbo, je torej za lase privlečen. Le organizirati se je treba in vztrajati, čeprav bi se po napornem dnevu marsikdo raje ulegel na kavč. Največ lahko storite že s tem, da vadbo vključite v dnevne aktivnosti (večkratno prekinjanje sedenja v službi, aktiven transport, aktivnosti doma). Če vam to ne uspe, pa lahko še vedno greste na (sobno) kolo, v fitnes, na jogo, na kakršno koli vadbo, ki vam je pisana na kožo, le da zopet ne sedite. Če ste disciplinirani in dosledni, lahko telovadite sami, sicer se raje vpišite na vodeno vadbo.
Prehrana otrok Otroci v Sloveniji zaužijejo premalo zelenjave ter preveč nezdravih pijač in hrane. Pri načrtovanju jedilnikov za otroke moramo dati prednost zelenjavi in sadju (sezonskemu in lokalno pridelanemu), polnovrednim žitom in žitnim izdelkom brez dodanega sladkorja, mleku in mlečnim izdelkom z manj maščobami in brez dodanega sladkorja, ribam, pustim vrstam mesa, stročnicam in kakovostnim maščobam, predvsem oljem, pravi dr. Matej Gregorič, vodja skupine za prehrano in gibanje na Centru za proučevanje in razvoj zdravja, ki deluje v sklopu NIJZ. »Uživanje hrane iz priporočenih skupin zagotavlja normalno rast in razvoj, krepi zdravje in ga ne ogroža.« |
Občasne pregrehe
Škoda, ki si jo pridelamo z uživanjem nezdrave hrane in pijače, je večja, kot si mislimo. Če občasno pojemo tortico, krof, sendvič, pico, ocvrte kalamare, spijemo sladko ali alkoholno pijačo, se ni treba obremenjevati; na koncu koncev nimamo vedno časa za zdrav obrok, tu in tam si lahko v zmernih količinah in v kombinaciji z zdravo prehransko izbiro privoščimo tudi katero pregreho, ki nam je v užitek. Poudarek je seveda na občasno. Če recimo nekajkrat na leto naenkrat pojemo celo vrečko čipsa, je to nekaj povsem drugega, kot če bi si takšno količino privoščili vsak teden. Dve mandarini za malico ali poobedek sta povsem dovolj, telo nima nobene potrebe po kilogramu sadja naenkrat (tudi fruktoza je sladkor). Prav tako so na jedilniku kdaj pa kdaj lahko kakovostne klobase, a se moramo znati brzdati – za uradnika je dovolj nekaj kolobarjev, fizični delavec si jih lahko privošči več. Seveda je pomembno, da je ob tem na mizi tudi zadostna količina sezonske zelenjave (npr. kisla repa, zelje), če je treba, pa tudi kos polnozrnatega kruha, poudarjajo na NIJZ.
V prehranski piramidi, ki je lahko le eno od orodij za okvirno usmerjanje naše prehrane, se poudarja ustrezno nadomeščanje tekočine predvsem z vodo (poleg te lahko tudi z mineralno vodo, nesladkanimi sadnimi in zeliščnimi čaji), saj telo brez ustrezne hidracije (večkrat na dan po malo) ne more delovati. Po priporočilih NIJZ bi moral zdrav odrasel človek vsak dan jesti zlasti zelenjavo in sadje. Vsak dan naj bi zaužili tudi žita, žitne izdelke in druga ogljikohidratna živila (krompir, riž), a manj kot zelenjave in sadja. Tudi mleko in mlečni izdelki bi morali biti vsak dan na jedilniku, medtem ko meso, ribe in zamenjave (jajca, stročnice) razporedimo čez ves teden (ne jemo vsak dan mesa); prednost damo pustim vrstam mesa in ribam. Na vrhu piramide so priporočena živila, ki jih uživamo v manjših količinah (oreški, različne vrste kakovostnih rastlinskih olj, surovo maslo, mehka margarina, olive, semena...) in odsvetovana živila, ki jih uživamo čim bolj redko (sladkor, kisla/sladka smetana, marmelada, prelivi, paštete, čokolada, keksi, sladoled, peciva...).
