Ko je Marija Paladin, sicer doktorska študentka, postala mamica, je začela resno premišljevati o tem, kaj vsakodnevno dajemo v usta. Ni našla sebi primernih receptov, zato je začela ustvarjati lastne: preproste, hitre in sestavljene iz dostopnih sestavin. »Najpomembnejša je bila spodbuda doma; od moža, otrok in domačih. Izpraznjeni krožniki in pekači so najboljša ocena, ki jo lahko dobim. Začela sem na spletu deliti svoje ustvarjanje s tistimi, ki jih to zanima. Sledile so pobude bralcev, ki so jim bili moji recepti všeč, naj pripravim zbirko,« pove. In jo je.
Kaj vam pomeni beseda razstrupljanje?
Razstrupljanje razumem ne le kot odstranitev tistega, kar nam škoduje, temveč tudi kot odstranitev odvečnega, kar sicer samo po sebi ni škodljivo, je pa kljub temu nepotrebno.
Uveljavlja se prehrana, ki se izogiba enostavnim ogljikovim hidratom (OH). Opažamo velik razcvet ketonske diete, ki je skrajnost na eni strani, vi pa zagovarjate hrano z malo OH. Zakaj?
Moram priznati, da sem nekoč tudi sama sledila zgolj izogibanju enostavnim OH. Zdelo se mi je, da s tem naredim dovolj. Vendar ni tako. Za mnoge je velik problem občutljivost za gluten. Zaradi življenjskega sloga, ki obsega malo gibanja in veliko sedenja, tudi nismo zmožni brez nabiranja zalog porabiti vse energije, ki jo vnašamo v telo z ogljikovimi hidrati v najrazličnejših živilih. Številne raziskave ravno tako postavljajo pod vprašaj tradicionalno prehransko piramido in na novo odpirajo vprašanje o tem, koliko holesterol v hrani v resnici vpliva oziroma ne vpliva na raven holesterola v krvi. Vedno več nutricionistov in drugih predstavnikov stroke spremlja tudi nova dognanja. Omenili ste ketonsko oziroma ketogeno dieto. To je samo ena izmed oblik nizkohidratnega prehranjevanja. Sama govorim predvsem o prehranjevanju z manj ali malo OH. Malo OH pa ne pomeni nič OH. Ne gre za dieto, ki ima kratek rok trajanja, temveč za način prehranjevanja, ki sledi našemu (sedečemu) življenjskemu slogu. Jesti manj OH tudi ne pomeni jesti bolj enolično. Ravno nasprotno, moj krožnik je veliko bolj pisan, prehrana pa vsebuje veliko več zelenjave, kot sem je pojedla kdaj koli prej.
 |
| Marija Paladin. Foto: Osebni arhiv |
Sladkor je danes sovražnik številka ena. Zakaj? Menite, da ga res uživamo preveč, je res strup, ki se ga je treba v velikem loku izogibati, ali pa ljudje preprosto nismo sposobni zmernosti in smo od njega že odvisni?
Sladkor je povsod, tudi tam, kjer ga ne bi pričakovali, celo v nekaterih mesnih proizvodih. Če ima proizvod oznako »manj maščob«, ima skoraj gotovo zato toliko več sladkorja. In da, marsikdo je odvisen od njega, če rečemo zelo poenostavljeno. Pred kratkim sem poslušala predavanje, na katerem se me je dotaknil predvsem en poudarek: »Velik problem je, koliko jajc na teden lahko pojemo. Ni pa nobenih težav in pomislekov, ko otrokom vsakodnevno za 'zdrav zajtrk' ponudimo izdelke, ki so 50-odstotno ali več sestavljeni zgolj iz sladkorja.« Kako zelo res! Zato sem vesela, da na eni izmed osnovnih šol v Sloveniji pripravljajo jabolčni zavitek po mojem receptu, ker ne vsebuje ne moke ne dodanega sladkorja in je zato primeren tako za tiste, ki so občutljivi za gluten, kot za tiste, ki imajo težave s sladkorjem v krvi. Žal se veliko otrok spopada z obema težavama. Sladkamo se lahko tudi drugače, bolj zdravo, brez nezdravega vpliva na raven sladkorja v krvi in brez glutena.
Zakaj ste se lotili napisati kar knjigo receptov? Od kod ste črpali ideje?
Glavni pobudnik mojega ustvarjanja je bil moj brat Ivan Karačić, ki je trener in ima v Ljubljani svoj vadbeni center. Pri njem sem nekaj časa trenirala, da sem se po porodih vrnila v formo. Mislila sem, da se bom morala odreči peki. Pa mi je pokazal, da obstajajo druge možnosti. Začela sem brskati, našla številne recepte in jih preizkušala, vendar sem vedno znova ugotavljala, da vsebujejo preveč različnih sestavin, ki jih ne morem dobiti v običajni trgovini. Številni so bili tudi prezapleteni.
Poznamo rek zdrav duh v zdravem telesu. Kako se človekovo počutje spremeni, ko neha uživati enostavne OH?
Sama sem bistveno razliko opazila šele, ko sem zmanjšala vnos OH. Energije je neprimerljivo več, čeprav so dnevi pestri in dolgi. Različni ljudje pa se nizkohidratnega prehranjevanja lotevajo iz različnih razlogov, od obvladovanja in zdravljenja hudih bolezenskih stanj, nižanja in ohranjanja telesne teže, uravnavanja sladkorja v krvi do zgolj izboljšanja in povečanja energije.
BELA RULADA
Sestavine za biskvit: pet beljakov, 40 g fino mlete kokosove moke, 30 g grobo mlete kokosove moke, polovica pecilnega praška, 100 g skute, 2,5 dcl vode ali mleka, jušna žlica indijskega trpotca, dve jušni žlici stopljene kokosove maščobe, štiri jušne žlice stevie ali sukrina.
Sestavine za kremo: 70 g temne čokolade, tri jušne žlice stevie ali sukrina, 200 ml sladke smetane, približno 50 g mletih lešnikov.
Priprava biskvita: Beljake stepemo v trd sneg. V drugi posodi premešamo suhe sestavine. Dodamo skuto in mleko ter dobro premešamo. Dodamo stopljeno kokosovo maščobo in spet premešamo. Nato z ročno metlico vmešamo beljakov sneg. V velik pekač damo peki papir, maso vlijemo in poravnamo z žlico. Pečemo približno deset do trinajst minut na 160 stopinjah.
Priprava kreme: Na vodni pari v sladki smetani stopimo koščke nalomljene čokolade in sladilo. Zmes ohladimo in stepemo z električnim mešalnikom. Dodamo mlete lešnike.
Za konec: Vlažno kuhinjsko krpo damo čez pečen biskvit ter skupaj s peki papirjem zvijemo v valj in pustimo, da se ohladi. Nato razvijemo in nanesemo kremo. Ponovno zvijemo in damo v hladilnik. Postrežemo.
(Vir: Fit recepti z malo ogljikovimi hidrati, Marija Paladin; foto: Denis Komen)
