KAJ JE RES?

Miti o hrani

Objavljeno 24. marec 2017 13.30 | Posodobljeno 24. marec 2017 13.30 | Piše: A. S.

Se je treba v prehrani izogibati ogljikovim hidratom ali maščobi? Je morda ključ do zdravja brezglutenska dieta? Najpogostejše nasvete oziroma trende o prehrani je pojasnila nutricionistka z Otoka.

Nobena skrajnost ni dobra, trudimo se za uravnoteženo prehrano. Foto: Shutterstock

Slišali smo že, da uživanje ogljikovih hidratov pripomore h kopičenju kilogramov in da bomo želeno težo obdržali, če se bomo izogibali maščobam. Čedalje več je tudi takšnih, ki trdijo, da se jim je s popolno izločitvijo glutena iz prehrane zelo izboljšalo počutje in imajo več energije. In kako je z beljakovinskimi napitki, ki jih lahko kupimo že marsikod, so nujni? Kako je v resnici s tovrstnimi priporočili, gre za mit ali resnico? Pojasnjuje Jackie Lynch, nutricionistka iz Velike Britanije.

Na tapeti je že nekaj časa gluten oziroma izdelki iz žitaric, ki ga vsebujejo, nekateri namreč trdijo, da ga ljudje naj ne bi uživali. Strokovnjakinja za prehrano pravi, da to velja samo za tiste, ki dokazano trpijo za celiakijo, vsi preostali, ki so stopili na vlak te trendovske brezglutenske diete, pa naj čim prej izstopijo z njega in začnejo jesti tudi hrano s to rastlinsko beljakovino, »brez res dobrega razloga popolnoma izločiti celotno skupino živil ni nikoli pametna poteza«. S tem mislimo na žitarice z glutenom, pšenico, rž, ječmen, ter izdelke iz njih, kruh, testenine, ki so bogat vir ogljikovih hidratov in delujejo kot gorivo za naše telo. »Treba je vedeti, da so brezglutenski izdelki samo to, brez glutena, in ne pomeni avtomatično, da so zdravi ali da vam bodo pomagali shujšati. Mimogrede, precej tovrstnih produktov ima enako ali celo več sladkorja in drugih aditivov kot njihove glutenske različice,« je pojasnila.

Na prvi pogled se zdi logično – ker se za našimi odvečnimi kilogrami skriva maščoba, je to naš sovražnik številka ena, in da bi shujšali in si utrdili zdravje, se je treba maščobam v prehrani čim bolj izogibati. Nič ni tako črno-belo, nadaljuje strokovnjakinja, v isti koš pač ne smemo metati nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin; posegati je treba po drugi skupini, kamor spadata tudi omega 3 in 6, saj podpirajo delovanje bistvenih funkcij možganov, hormonov in srca, čim večji ovinek pa je treba narediti okoli transmaščob, ki se še vedno pojavljajo v nekaterih predelanih živilskih izdelkih, denimo v nekaterih namazih, pecivu, krekerjih, lahko so v hitri hrani, pomfriju in drugih ocvrtih živilih. Za normalno delovanje organizma torej ni toliko pomembna količina zaužitih maščob, temveč njihova vrsta.

Zaradi ogljikovih hidratov se redimo. Znano? Gre za podobno famo kot pri maščobah; če ne porabimo vse energije, ki jo vnesemo, jo bo telo shranilo v obliki maščob. No, res je dobro imeti mejo pri uživanju kruha in testenin, vendar so ogljikovi hidrati pomembni za delovanje našega telesa in ga oskrbujejo z energijo.

In še nekaj besed o tem, da je treba takoj po telesni vadbi, najbolje v pol ure, poseči po proteinskem šejku ali tablici. Lyncheva pojasnjuje, da tega ni treba početi, razen če ste vrhunski športnik, je za vami res dolg in intenziven trening ali ste bodibilder. Za vse navadne smrtnike, ki se nekajkrat na teden preznojijo v telovadnici ali na prostem, tudi če je vadba dolga po eno uro, namreč zadostujejo beljakovine, ki jih dobimo z uravnoteženo prehrano skozi dan. »Zelo malo verjetno je, da potrebujemo dodatno energijo v obliki proteinskih dodatkov, zadostuje, da v obroke vključite meso, ribe, jajca ali sojo,« sklene strokovnjakinja.

Deli s prijatelji