V košaro so najraje položile orehovo

Med nepogrešljive velikonočne jedi spada potica, ki so jo že nekoč gospodinje pripravljale po vsej Sloveniji. Najraje so v velikonočno košaro položile orehovo, čeprav je nadevov neskončno, tudi sadni je med njimi. Recept se bere dokaj preprosto, vendar je za res dobro potico treba precej znanja in izkušenj.

Za nas je potico pripravila Darinka Arsič iz Dešna pri Moravčah, poklicna kuharica, pri kateri je meja med poklicnim in zasebnim precej zabrisana. Poleg službene je kuhalnico vselej spretno vrtela v domači kuhinji, enako velja za potice, kolače in nešteto vrst drugega peciva, ki ga še danes, ko je že upokojena, rada in z veseljem pripravlja in peče. Niti večjih količin se ne ustraši, brez pomisleka speče celotno sladko spremljavo k poročnemu meniju, kamor poleg potic spada raznovrstno drobno pecivo. »Najraje pripravim kakšen marmorni kolač, pa buhtlje in seveda potico, skratka dobrote iz kvašenega testa,« pravi Arsičeva, ki je pri svojem delu tako rutinirana, da kot za šalo na izust zdrdra recept za potico, da nam komaj uspe zapisovati.

Rožiči, pehtran ali suho sadje

Tako bo tudi ob veliki noči, ki ne more in ne sme miniti brez tradicionalne potice. »Kakšnih deset jih bom gotovo spekla pred letošnjimi prazniki. Mislim, da jih na leto spečem okoli petdeset in letos sem se odločila, da jih bom štela. Do zdaj jih je bilo že dvajset,« pravi smeje, pripravljena, da nam poleg recepta zaupa nekaj malih skrivnosti, ki pripomorejo, da bo potica brezhibna.

K največjim praznikom, to sta božič in velika noč, nam še danes najbolj sede orehova potica, saj s sestavinami praviloma nimamo težav in orehe lahko kupimo vse leto. Nekoč je bilo drugače in so gospodinje morale orehe prihraniti, morda celo skriti pred lačnimi otroki, da je ostalo za pomladno potico. Kadar je bila slaba letina, so se znašle drugače, nadev so pripravile iz sestavin, ki so bile na voljo. Menda poznamo več kot 80 receptov za nadeve, med najpogostejšimi so poleg orehove pehtranova, rožičeva, makova, lešnikova, skutna in iz suhega sadja. »Suho sadje namočimo najprej v vodo, da se zmehča, potem še v rum, da dobi okus, in potem zmeljemo v gostljato kašo, ki ji po potrebi dodamo pest piškotnih drobtin. Uporabimo na primer hruške, fige, jabolčne krhlje, rozine, posamezno ali v poljubnih mešanicah,« nam je zaupala izkušena pekarica.

Orehe v mleko, rozine v rum

Ker je ob prihajajočem prazniku vendarle prva izbira orehova, nam je sogovornica natanko razložila, kako pripraviti nadev. »Grobo mlete orehe poparimo z vrelim mlekom, dodamo sladko smetano, rum, cimet, vaniljo in limonino lupino. Solimo in sladkamo ter zmešamo v gladko maso, na koncu zelo previdno in mehko umešamo še sneg iz beljakov.« Preprosto, le sestavine pravilno izberemo. Malce več dela zahteva testo, ki ga umesimo z občutkom, da bo mehko in voljno. V skledo vsujemo moko, dodamo nadrobljen kvas, ki ga posujemo z žličko sladkorja, prilijemo malo mleka in pustimo, da vzhaja. Posebej zmešamo maslo, jajca in sladkor. Ko kvas vzhaja, vse sestavine zamesimo v gladko, ne premehko testo, ki ga pustimo stati uro ali uro in pol, da vzhaja. Potem ga razvaljamo po svežem prtu na debelino približno en centimeter. Po testu enakomerno porazdelimo nadev, tako, da porabimo vsega. Po želji potresemo v rumu namočene rozine. »Temu sledi zavijanje v rulado, ki mora biti karseda natančno, da se znotraj ne naredijo zračni žepi, zaradi katerih bi med peko odstopila skorja. Zato potice ne zvijamo s prtom, kot učijo nekateri, temveč trdo z rokami in iztiskamo odvečni zrak,« nam je pojasnila Darinka, ki praznično potico vselej speče v okroglem lončenem modelu. Ko jo namesti v pekač, jo na več krajih prepika z leseno paličico, da sprosti iz nje še morebitne zračne mehurčke. Potica se peče pri temperaturi od 150 do 170 stopinj približno uro in četrt. »Ko je pečena, jo pustimo v pekaču še deset minut, potem jo obrnemo na desko. Najboljša bo, če jo narežemo šele naslednji dan,« nam je zaupala izurjena mojstrica.