»Spet nergaš!« je Iztoku Čopu na enem izmed spletnih forumov zabrusil neki anonimnež. Zagotovo so mu vsaj v mislih pritrdili tudi nekateri ljudje iz veslaških krogov, ki jim Iztok Čop s svojo neposrednostjo v boju za boljši status športnikov že dvajset let krepko (in hkrati tudi upravičeno) najeda živce. To si fant, zdaj pravzaprav že zrel moški pri 38, lahko privošči iz več razlogov. Glavni je gotovo ta, da je najuspešnejši športnik v zgodovini samostojne Slovenije.
Do prve olimpijske medalje
Začelo se je leta 1992 na olimpijskih igrah v Barceloni, kjer sta z Denisom Žvegljem Sloveniji v dvojcu brez krmarja priveslala prvo olimpijsko odličje. Iztok še vedno vztraja v čolnu, Denis pa je tekmovalne vode zamenjal za funkcionarske in je predsednik veslaške zveze. Včasih se nekdanja partnerja v čolnu tudi javno usekata. Ne z vesli, ampak z besedami. Zato ker Iztok, saj veste, pač nerga.
Trma, tesno povezana z načelnostjo, je ena od njegovih izrazitih značajskih lastnosti, zato njegovo kariero poleg uspehov spremljajo tudi občasni konflikti. Tudi s trenerjem Milošem Janšo, na primer.
Zna se postaviti zase
Seveda ne nerga za zabavo, ampak zato, ker hoče biti dober, in ko ga pri tem kdo ali kaj ovira, se pač postavi zase. Zato morda včasih res ne deluje najbolj priljudno, ampak z vsemi tistimi kolajnami v zbirki se mu s tem prav zares ni treba preveč ubadati.
Škandal, ker je hotel z Norvežanom
Na svetovnem prvenstvu na Bledu bo Iztok znova veslal z Luko Špikom. Ne, nista prijatelja, to je Iztok že večkrat povedal, sta pa izvrstna veslaška naveza, ki se je v zadnjih letih nekajkrat za sezono ali dve razšla; tudi zaradi Iztokovih ambicij oziroma želje po drugačnih izzivih. Izšlo se mu je z naslovom svetovnega prvaka v enojcu, na kar je izjemno ponosen. Spodletelo pa mu je, ko je nameraval na zimskih olimpijskih igrah v Torinu leta 2006 nastopiti v smučarskem teku ... a mu niti trd trening nazadnje ni pomagal. Tudi lanski poskus, da bi na tekmi svetovnega pokala na Bledu veslal v dvojcu z Norvežanom Olafom Tuftejem, se je končal zgolj z zoprnim medijskim škandalom ter s kopico ostrih besed in očitkov o birokratski togosti športnih funkcionarjev. Ni bilo prvič in najbrž tudi zadnjič ne. Predsednik olimpijskega komiteja Janez Kocijančič ni med Iztokovimi najbolj priljubljenimi osebami. Leta 2004, pred igrami v Atenah, je bil razlog za glasno jezo Iztoka Čopa ta, da funkcionarji na igre z veslači niso hoteli poslati zdravnice. Boj je bil še nekaj dni pred igrami srdit, a se je končal s srebrnim odličjem Čopa in Špika. Takrat je Iztok spontano pokazal tudi svojo drugo, nežnejšo plat, saj je pred kamerami s kolajno okoli vratu v naročje stisnil hčerko Ruby.
Pove na glas
Družine – z ženo Petro, nekdanjo športno novinarko, imata poleg Ruby še hčer Amber – ne kaže prav veliko. O novinarjih, ki drezajo v zasebnost, nima najboljšega mnenja, v intervjujih pa, razen redkih izjem, govori le o športu. Predvsem o neurejenosti statusa športnikov pri nas. Na primer o tem, da se mu ne zdi prav, da se predsednik vlade zavzame in podpre le enega, in sicer Primoža Kozmusa, ne on ne minister za šolstvo in šport pa ne razmišljata o sistemskih rešitvah.
Nekajkrat je že hotel odnehati. Ne toliko zaradi let, ampak bolj zaradi vseh reči, ki ga tarejo in živcirajo. A se je odločil vztrajati, tudi zato, ker je Bled letos končno dobil tako želeno svetovno prvenstvo. Organizatorjem je seveda že namenil nekaj pripomb, kaj bi morali početi bolje, in obiskovalci Bleda se te dni večinoma strinjajo z njim.
Do leta 2012?
Vztrajal bo še do olimpijskih iger v Londonu. Še eno leto trdega dela in nekaj nerganja, ob tem pa še skrb za svoje posle. Od slave se v ne preveč atraktivnem športu, kakršen je veslanje, namreč ne da živeti.
Predsednik države ga je pred dvema letoma odlikoval z redom za zasluge. V Radovljici mu niso dali naziva častnega meščana, ker da je še premlad za takšno čast. »V Sloveniji je večji problem, če si nadpovprečen, kot pa če si podpovprečen,« je v enem od intervjujev nekoč ponergal Iztok Čop. In kot po navadi imel prav ...
