Barcelona zahteva 
Lorbkovo odpoved

BARCELONA, LJUBLJANA – Slovenska reprezentanca je (bila) po mnenju mnogih eden od favoritov za medaljo na letošnjem evropskem košarkarskem prvenstvu v Litvi. Tako je menil tudi najboljši evropski trener zadnjih let Željko Obradović, ki je bil pred mesecem dni v Sloveniji.

Nova pogodba, a novi pogoji

Medtem se je marsikaj spremenilo, zadnji šok pa bi utegnil biti podatek, da v reprezentanci skorajda zagotovo ne bo Erazma Lorbka, drugega najboljšega igralca evrobasketa 2009, ko je gledal v hrbet le Pauju Gasolu. »Skrivnosti ni; Barcelona bi z menoj rada podpisala novo pogodbo, okrog mene bi radi gradili novo ekipo. Sem pred veliko dilemo, saj si želijo, da bi se odpovedal reprezentanci,« je dejal za Slovenske novice Erazem, ki je te dni opravljal tudi terapije v Lenartu pri dr. Saši Vogrinu.

Naj unovči svoje znanje

Erazem je v letih, ko lahko dodobra unovči košarkarsko znanje. Menedžerji vedo, da te ljudje cenijo toliko, kolikor te plačajo. Erazma v Kataloniji cenijo, za sezono bo dobil dva do tri milijone evrov, a zato od njega tudi precej pričakujejo. Tudi to, da pride čil in zdrav na priprave in da jih začne kar prvi dan.

Težave, ki se vlečejo ves čas

Sicer pa ima Košarkarska zveza Slovenije (KZS) vse od osamosvojitve težave s sestavo najmočnejšega moštva, ki bi slovenske ljubitelje košarke osrečilo z odličjem in tako potrdilo ves svoj potencial. Primer odpovedi Erazma Lorbka vsekakor ni osamljen, saj sta pred njim svojo eksistenco reševala tudi Rašo Nesterovič (manjkal je na EP 2003) in Matjaž Smodiš (izpustil je EP 2003 in 2005), seveda z odpovedmi izbrani vrsti in popolno podrejenostjo klubu, ki jima je zagotavljal bajne zaslužke in mirno življenje.

Preveč menjav selektorjev

Slovenski ljubitelji košarke so take odločitve sprejemali z gnusom, a tukaj si lahko postavimo tudi povsem legitimno novinarsko vprašanje. Ali morda ni nekaj narobe ne le z igralci, ampak tudi s samo krovno organizacijo, ki menjava trenerje, oprostite, kot spodnje perilo? Vsako leto novi selektor in spremenjeni trenerski štab ni to, kar bi zagotovilo kontinuiteto dela in programa. Vsak nov selektor in sprememba sta šok za košarkarje, ki potrebujejo nekaj časa, da se spet navadijo na drugačen sistem (predvsem pa izgubijo uvodnih nekaj dni). Med omenjenimi košarkarji je Erazem Lorbek slovenski reprezentanci dal največ. Pod njegovo taktirko je slovenska izbrana vrsta (do 20 let) v Brnu dosegla naslov evropskega prvaka. Na zadnjem EP leta 2009 pa je prispeval ogromno in prav njegovim igram (in vodenju strokovnega štaba) gre zasluga, da je Slovenija z nesrečnim razpletom v polfinalu zasedla 4. mesto.

Kaj prinaša reprezentanca?

V prvi vrsti košarkarji vračajo, kar sta jim država in ves košarkarski sistem dala, da so danes tu, kjer so. Po večini so dobro situirani in, kar zadeva finančno preskrbljenost (najbrž ni treba poudarjati, koliko je to vredno), mirni. Navsezadnje je reprezentanca produkt (večkrat tudi edini), ki ga lahko KZS trži in od njega financira velik del programov.

Reprezentanca pa ima tudi slabe plati. To bi najbolje lahko povedal Sašo Ožbolt, ki se je leta 2005 poškodoval na pripravah. Bil je v formi in letih, ko bi moral služiti milijone, a se je nato štiri leta preganjal po toplicah in bolnišnicah. Zavarovalnine še danes ni dobil, kakor bi bilo treba. Pa tudi to bi mu bila slaba uteha, let in košarke ter kolena mu nihče več ne vrne. Reprezentanca se bo jutri zbrala na pripravah za EP, pred njo je zahtevna naloga, a po drugi strani lahko v Litvo odidejo tudi v oslabljeni zasedbi z manj bremena. To pa je lahko velik plus!