Bodoči pilot iz Švice še namerava leteti

Štirikratni olimpijski zmagovalec v smučarskih skokih, Švicar Simon Ammann, se je – potem ko si je po koncu zime vzel čas za premislek v intimnem krogu – na veliko veselje svojih privržencev odločil, da bo vsaj še za eno sezono podaljšal športno pot. Groza jih je namreč bilo, da bo skakanje na smučeh v Švici brez njega čez noč izginilo s športne scene in iz zavesti švicarske (športne) javnosti. Konec minule zime je namreč dolgoletno kariero napovedano že končal drugi švicarski as preteklega obdobja – Andreas Küttel. Slovo svetovnega prvaka na veliki skakalnici leta 2009 in hkratni umik Ammanna bi zares pomenila takojšen in najbrž trajnejši izbris Švice s svetovnega skakalnega zemljevida. »Ker moji privrženci tako trdno stojijo za menoj, sem si po tehtnem premisleku dejal: ‘Simon, torej podaljšajmo še za eno leto.‘« In zakaj ne do ZOI 2014? »Ja, vem, moji privrženci si želijo, da bi se že zdaj odločil nadaljevati do iger v Sočiju. Priznam, da še sam ne vem, kdaj bom zares končal športno pot. Verjamem pa, da bom to storil ob pravem času,« je nedavno izjavil za švicarski dnevnik Blick.

Simon, ki je 25. junija praznoval 30. rojstni dan in hkrati tudi prvo obletnico poroke z ženo Yano, je zares imel kar precej razlogov, da se je odločil za temeljit premislek. Iz povsem športnega vidika kaže omeniti zlasti težave s hrbtenico, s katerimi se ubada že dlje kot leto dni in jih – kot kaže – pod veščim nadzorom zdravnikov obetavno odpravlja. Vse večjo težo ima zanj kot profesionalnega športnika tudi snovanje vse bližje poklicne kariere. Privlačna ponudba, da bi začel prakticirati bančništvo v neki zasebni banki, ima kajpada omejen rok trajanja, z ženo pa načrtujeta tudi povečanje družine. Najprej pa naj bi bila že to poletje na vrsti davna, še neizpolnjena želja: postati hoče pilot letala! Ne le praviloma peresnolahki smučarski skakalci, tudi drugi športniki njegove starosti imajo običajno težave s preveliko telesno težo. Pri Simonu Ammannu je to, zanimivo, obratno: proti koncu vsake zime zaradi psihofizičnih naporov shujša in je zato na začetku nove prelahek.

Lani je moral zaradi tega v skladu s pravili Mednarodne smučarske zveze Fis nekaj časa skakati s krajšimi smučmi od dovoljenih pri najnižji normalni teži (146 odstotkov telesne višine skakalca). Fis je, da bi se izognil pojavom anorexie athletice (primerom pretiranega in zdravju nevarnega hujšanja med športniki), minulo pomlad vnovič za pol točke dvignil indeks telesne mase (BMI), ki označuje najnižjo normalno težo skakalcev (skupaj s čevlji in dresom), z 20,5 na 21. Simonu Ammannu bi zato utegnil biti okrogla dva kilograma prelahek. Zato bi moral v novi sezoni, s prvo tekmo za poletno VN Fis se bo na najvišji ravni začela že 16. in 17. t. m. v Visli na Poljskem, skakati še s krajšimi smučmi kot lani. »Centimeter ali dva krajše smuči se morda ne zdi veliko, vendar na skakalnici občutiš krepko razliko. Sploh pa za nas skakalce ne bo lahko, saj so BMI dvignili že lani. Zato zdaj jem manj solate in več mesa,« je pojasnil Simon, ki kajpak dobro ve, da mora manjkajočo težo pridobiti izključno s kakovostnim povečanjem mase skočnih mišic. »Ja, trening se s starostjo spreminja. Zato se zdaj vnovič osredotočam na krepitev mišic, medtem ko sem zadnja leta največ pozornosti posvečal mentalnim sposobnostim oz. psihični pripravljenosti,« pravi Simon, ki v pripravljalnem obdobju trenira pet dni v tednu. »Po večini dvakrat na dan, zato včasih potrebujem tudi koga, da me priganja. Zlasti ob ponedeljkih po prijetnem vikendu se je včasih težavno motivirati in upreti notranjemu odporu do napora. Zdaj je važno le to, da v meni še gori ogenj. Se že veselim tekem svetovnega pokala ter dolgih skokov in poletov!«