Zoran Janković: Ljudje dajo mestu dušo

Kaj počnete v letošnjem prazničnem decembru, ki je vsekakor drugačen?

Delovni proces poteka brez posebnosti, je pa res, da ni prednovoletnih sprejemov in druženj, ki smo jih bili vajeni. Upam, da se bodo zadeve z epidemijo čim prej umirile in da bomo prihodnje leto lahko vse nadoknadili.

Ljubljančani smo veseli, da se ne prepuščate malodušju, pač pa ste poskrbeli, da je naša prestolnica okrašena najlepše do zdaj. Ste tudi vi začutili potrebo po svetlobi v teh težkih časih?

V teh neprijaznih in nenavadnih časih je treba ljudem ponuditi toplino in kanček upanja na boljši jutri. Tudi zato smo letos okrasili naše mesto, da bi meščankam in meščanom pričarali čarobnost, ki ga prinaša prednovoletni čas. Za svetlobno okrasitev, ki smo jo letos nekoliko nadgradili, je poskrbel Urban Modic.

Kako poteka delo na mestni občini, delate od doma, hodite v službo?

Vsak dan sem na svojem delovnem mestu, in to ves čas epidemije, tako v prvem kot v drugem valu. Imam najboljše sodelavke in sodelavce, na katere sem izjemno ponosen. Ves čas našim občanom zagotavljamo najboljše storitve, tudi v teh najtežjih časih.

Verjetno se je tudi vaš način dela spremenil, najbrž je vaših sprehodov po Ljubljani manj?

Moj način dela se ni veliko spremenil, opažam pa, da je sedaj manj sestankov kot pred epidemijo. Sicer pa tudi zdaj redno obiskujem gradbišča, kjer spremljam potek del. Trenutno imamo aktivnih 156 projektov in z deli sem zadovoljen.

Če se še vedno veliko sprehajate, so prizori, ki jih srečujete, najbrž malce drugačni od tistih, ki jih običajno srečujete, še posebno v tem času?

Res je. V mestu je veliko manj ljudi, kot smo jih bili vajeni, še posebej decembra. Kar je seveda razumljivo glede na ukrepe, ki se jih moramo držati.

Vsekakor vas videvamo veliko manj, kot smo vajeni, in Ljubljana vas pogreša. Tudi vam manjkajo stiki z občani?

Seveda. Zelo uživam v sprehodih po mestu, na katerih srečujem meščanke in meščane, se z njimi pogovorim in tako marsikatero stvar lahko rešimo na licu mesta. Verjamem, da se bomo spet lahko srečevali na naših ulicah, ko se razmere spet umirijo. Mesto brez ljudi ni pravo. Ljudje dajo mestu dušo.

Opažamo, da se letos bolj redko oglasite, a kadar se, gre za pomembne reči. Bili ste proti zaprtju in ograjevanju Ljubljane, zdaj ste vložili kazensko ovadbo zaradi razpihovanja sovraštva, denimo. Kako pomembno se vam zdi spregovoriti o takšnih stvareh?

Oglasim se, ko sem naprošen ali ko opazim, da se dogajajo nedopustne in nesprejemljive stvari, ki vodijo v razkroj družbe in so pogubne za ljudi. Tako sem ostro nasprotoval, ko so na državni proslavi ogradili prostor in se je državljani niso mogli udeležiti. Zato tudi sam nisem odšel na proslavo. Kot veste, smo mi imeli avgusta proslavo na Kongresnem trgu in takrat ni bilo nobenih ograj. V drugem primeru sem vložil kazensko ovadbo zoper pisca sovražnega besedila in urednika tednika, ki je besedilo objavil. Spodbujanje sovraštva do drugače mislečih je nedopustno. Ponosen sem, da v Ljubljani različni živimo skupaj in se med seboj spoštujemo.

Celo na tiskovni konferenci ste izpostavili, da ste 'čistokrvni mešanec', in verjetno, če se poglobimo v korenine vsakega izmed nas, smo vsi.

Svojih korenin se ne smemo sramovati. Različnost nas bogati. Moj oče je Srb, mama Slovenka in zase pravim, da sem čistokrvni mešanec. In na to sem ponosen.

Kakšni občutki vas prevevajo v tem času, kakšne želje imate za prihajajoče leto?

Mislim, da si sedaj vsi želimo eno – naj se epidemija čim prej konča, da lahko spet zaživimo skupaj, brez omejitev. Naj bo prihodnje leto predvsem zdravo. Naj bo srečno, strpno, solidarno, sočutno.

Najbrž ste vsemu navkljub veliko pogosteje doma. Vemo, da radi veliko delate, da uživate v svojem delu. S čim se zdaj zamotite, ko imate morda več časa, kot ste vajeni?

Res je, v svojem delu neizmerno uživam in vedno pravim, da je to, da hodim v službo, zame v resnici dopust. Po drugi strani zdaj, ko sem več doma, čas z veseljem preživljam z najbližjimi. Imam vnuka in dve vnukinji, ki me vedno razveselijo s svojim pripovedovanjem in različnimi zgodbami. Rad tudi veliko berem, in če je mogoče, se skoraj vsak dan odpravim na Golovec.

Tudi praznovanje vašega rojstnega dne bo najbrž drugačno?

Tako je. Odkar sem župan, na svoj rojstni dan vsako leto odštevam na Kongresnem trgu skupaj z množico Ljubljančank in Ljubljančanov. Letos bo to drugače. Doma bom, s svojo družino.

Kako vidite prihodnje leto? Ljubljana potrebuje turiste, brez njih bi bilo najbrž zdaj res turobno?

Upam in verjamem, da bo naslednje leto prijaznejše, da bomo končno premagali virus in začeli normalno živeti. Prepričan sem, da se bodo turisti spet vrnili k nam, le da zdaj ne bo veliko medcelinskih obiskov, ampak se bomo bolj osredotočili na goste s stare celine.

Veliko se je govorilo o vašem zdravju, vas je to motilo?

Bilo je zanimivo slišati različne namišljene zgodbe, ki so se napletale okrog mojega zdravja. K sreči nič od tega ni bilo res. Me je pa klicalo veliko ljudi, ki jih je skrbelo zame.

Ali kdaj razmišljate o upokojitvi? Kaj bi takrat počeli, se vam zdi to nekaj, kar se bliža, ali je to še vedno daleč za vas?

O upokojitvi še ne razmišljam. Še vedno sem v dobri psihofizični kondiciji, in kot že rečeno, v svojem delu neizmerno uživam. Za kakršnekoli odločitve je še dovolj časa.

Hvala za prijaznost. Res cenim, da ste si vzeli čas za tale virtualni klepet. Vse dobro v prihodnjem letu!

Hvala tudi vam! Vam in vašim bralcem želim veliko zdravja in lepih trenutkov v prihajajočem letu. Srečno 2021!