Izogibanje sprožilcem

Alergija pomeni, da imunski sistem brani organizem pred snovmi, ki zanj niso škodljive. Vendar zaradi aktivnosti imunskega sistema nastane vnetje, ki ga lahko čutimo s simptomi, kot so kihanje, srbež, težko dihanje, pekoče oči.

Precej pogosta je alergija na hrano, gre za preobčutljivost organizma na živila, ki večini ljudi ne povzročajo težav. Pri nekom, ki je na določeno snov ali sestavino alergičen, pa se imunski sistem s tvorbo protiteles (IgE) pretirano odzove na običajno neškodljivo snov v hrani. Alergija na hrano praviloma človeka ne spremlja vse življenje, lahko pa se pojavi večkrat za različna živila, a tudi izzveni lahko sama. Večina se jih začne že v otroštvu, vendar navadno izginejo med drugim in četrtim letom starosti.
 

Znaki alergije

Alergijski znaki oziroma simptomi kot odziv na alergijo na hrano se lahko pojavijo takoj po zaužitju nekega živila, lahko pa šele po nekaj urah ali dneh. Kažejo se kot prebavne motnje, ki jih lahko spremljajo driska, krči v želodcu in bruhanje. Alergija se lahko pokaže tudi na koži kot srbečica, otekanje, koprivnica ali ekcem. Pri nekom, ki je preobčutljiv, se lahko pojavijo oteženo dihanje, kihanje ali ima zamašen nos. Zelo redko lahko pride do anafilaktičnega šoka, ki je skrajna posledica zelo hude alergije na določeno živilo.

Kdaj se bo pojavila alergija na hrano, je odvisno od dednih dejavnikov, starosti, spola ter vrste živila. Ljudje smo najpogosteje alergični oziroma preobčutljivi za jajca, mleko, žita, ki vsebujejo gluten, arašide, ribe, sojo, oreščke, rake in školjke pa tudi določeno zelenjavo.


Ker se pri nekom, ki je alergičen na določeno snov ali živilo, lahko že pri majhnih količinah zaužitega alergena pojavi reakcija, je priporočljiva pozornost že pri nakupu: brati je treba deklaracije na živilih, kjer je med pomembnimi informacijami tudi označevanje alergenov. »Običajno so takšne sestavine zapisane krepko ali z drugačno pisavo, ki izstopa od preostalega seznama. Gre za snovi, ki povzročajo alergije ali preobčutljivost in so vključene na poseben seznam v Prilogi II, Uredbe št. 1169/2011, o zagotavljanju informacij potrošnikom.

Takšna živila so na primer žita, ki vsebujejo gluten, raki, jajca, ribe, arašidi, soja, mleko, oreški, listna zelena, gorčično seme, sezamovo seme, žveplov dioksid in sulfiti, volčji bob, mehkužci in izdelki iz naštetih snovi.« Alergijske reakcije potrjeno povzročajo žveplov dioksid in sulfiti, pravijo strokovnjaki s portala prehrana.si. »Za svežo in zamrznjeno zelenjavo, predvsem čebulo in česen, izdelke iz krompirja, kot je na primer čips in zamrznjen ocvrt krompirček (pomfrit), olive in izdelke iz gob ter za žveplanje rozin, suhih fig, sliv in marelic se uporabljajo predvsem soli žveplovega dioksida, to so sulfiti.« Žveplov dioksid kot antioksidant in antibakterijsko sredstvo, ki preprečuje, da bi se ustekleničeno vino pokvarilo, uporabljajo v vinogradništvu. Ker sulfiti uničujejo vitamin B1 (tiamin), njihova uporaba ni priporočljiva skupaj z mesnimi in mlečnimi izdelki ter nekaterimi žiti, ki so pomemben vir omenjenega vitamina, še pravijo na prehrana.si.


»Sulfiti so na seznamu snovi, ki dokazano povzročajo alergijo in intoleranco, zato morajo proizvajalci njihovo prisotnost v živilih posebej označiti, če vsebnost sulfitov, izraženih kot SO2, presega 10 mg/kg.«