Že kot otrok sanjal o olimpijskih igrah

HRUŠICA – Ovire so v glavi, pravijo številni športniki invalidi, ki iz dneva v dan trdo trenirajo in premikajo meje mogočega. Šport invalidov ni rekreacija, ampak resen posel. Tudi v Sloveniji, kjer se trudijo, da bi se vrhunski šport invalidov dokončno osvobodil spon sociale in se razbohotil kot vrhunski šport. Med ase takega kalibra spada tudi 16-letni Jernej Slivnik, ki bo na prihajajočih paraolimpijskih igrah edini slovenski predstavnik. V to smer so potekale tudi vse priprave in prizadevanje njegove ekipe ter Zveze za šport invalidov Slovenije –​ Paraolimpijskega komiteja. Potem pa šok! »V tem trenutku je jasno, da na smuči ne grem do konca januarja. Kako bo s sezono, je odvisno od nadaljnjih izvidov in zdravniških odločitev. Prosim, držite pesti, da se rešijo vsaj paraolimpijske igre! Jaz borbam in se ne dam!« je po nesreči v soboto zapisal 16-letni Jernej, ki je očitno na treningu v Avstriji, tja hodi trenirat s trenerjem Romanom Podlipnikom in gluho smučarko Anjo Drev, dobil vse prej kot nedolžen udarec v ramo. Kako resna je poškodba, bo jasno danes ali jutri, ko ga bodo pregledali v jeseniški bolnišnici.

Material za prvaka

Trener Roman Podlipnik ostaja optimist in verjame, da jima bo ostalo dovolj časa, da se dobro pripravita na paraolimpijske igre, ki se v Južni Koreji začnejo 9. marca. »Bo pa moral Jernej prej nastopiti še na kaki tekmi svetovnega pokala,« je jasen Podlipnik, ki se zaveda, da mora njegov varovanec ustrezati formalnim pogojem za nastop na igrah. »Dobro smo delali, Jernej pa je naredil velik napredek. Če ga bo ubogalo zdravje in bo vztrajal na začrtani poti, smuča izjemno, bo nekoč paraolimpijski prvak. Vem, kaj govorim,« je odločen Podlipnik, ki predano in srčno dela s Slivnikom; prej je vadil pod taktirko Uroša Pogačnika in Bojana Kavčiča.

Glavni trener Jernejeve ekipe je Roman Podlipnik, kondicijski trener dr. Igor Justin, fizioterapevtka Maša Vida, Gal Jakič pa pomaga z nasveti.

»Že pred prometno nesrečo sem rad smučal. Dve leti sem bil star, ko sem shodil, pol leta za tem sem bil že na smučeh,« nam pove Slivnik. Po nesrečnem dogodku se je zbudil iz kome. »Najprej sem vprašal, ali bom lahko še kdaj smučal,« smeje doda 16-letni dijak jeseniške gimnazije, kjer so na svojega učenca ponosni, ekipa, zbrana okoli ravnateljice Lidije Dornig, pa se trudi, da fantu optimizirajo pouk in športno udejstvovanje. Tudi zato je Jernej dijak športnega oddelka. Slivnik je sicer prvi gibalno oviran dijak športnega oddelka jeseniške gimnazije, ki tudi sicer velja za do invalidov prijazno okolje. Jernej ima prizadete noge, je paraplegik, zato je pristal na invalidskem vozičku. Zanj je zato primerno smučanje v prirejeni smuči – t. i. monoskiju. »Spoznal sem Gala Jakiča in mi je veliko pomagal,« Slivnik ne skriva hvaležnosti do vzornika. Naključje pa je hotelo, da je leta 2009 prvi smučarski kamp Zveze paraplegikov Slovenije (prihodnje leto bo na Rogli že deseti po vrsti!) potekal ravno v Kranjski Gori. Torej dobrih 20 kilometrov od Hrušice, kjer živi Jernej. »Spomnim se, da sem se kampa udeležil. V pogovoru za POP TV pa sem napovedal, da hočem na paraolimpijske igre. Že pri prvem poskusu sem zelo užival,« odločno pribije Jernej, sicer sosed Anžeta Kopitarja, abecedo smučanja v monoskiju pa mu je pojasnil in razložil prav omenjeni Gal Jakič.

Šport pomaga

Jernej ima šport rad. Često se zgodi, da starši invalidov iz pretirane skrbi otroke celo odvrnejo od športnih aktivnosti. »Vsem svetujem, da se čim prej začnejo ukvarjati s športom. To krepi telo in duha,« je jasen Slivnik, ki spada med mlajše, a že uveljavljene športnike. Da bo še več mladih našlo pot v šport invalidov, pa je Zveza za šport invalidov Slovenije –​ Paraolimpijski komite s svojim strateškim partnerjem Lidl Slovenija zagnala nov projekt Postani športnik, ki se bo prepletal in izvrstno dopolnjeval z evropskim projektom Change Your Mindset – Sport4Everyone, mednarodni Erasmus+ projekt.