Že ima načrt, kako bo pridobil od 20 do 22 ocen

PLANICA – Med slovenskimi smučarskimi skakalci je v skupnem seštevku za svetovni pokal najvišje končal najmlajši – Domen Prevc, ki je z 963 točkami zasedel šesto mesto. Da bo naš najboljši reprezentant, 17-letni up iz Dolenje vasi pri Železnikih pred začetkom sezone ni pričakoval, se je pa na zadnjih jesenskih treningih v Kranju, kjer je bil enakovreden bratu Petru, prepričal, da bi lahko posegal po najvišjih mestih.

Kaj vam pomeni, da ste najboljši Slovenec?

»Skoraj raje bi videl, da bi bil z enakim izkupičkom drugi najboljši, saj bi bil vesel, če bi bil pred menoj Peter s še eno fantastično sezono. Na žalost se mu ni izšla po željah.«

V sezono ste startali sijajno s prvim mestom v Kuusamu in nato dosegli še tri zmage.

»Še sam sem bil presenečen nad tem, da sem takšno raven ohranjal tako dolgo. Potem se mi je vse skupaj malo podrlo, poskušali smo popraviti, na koncu pa se je forma spet malo dvignila, tako da grem lahko z nasmehom domov.«

Kako ste se lotili ognjenega krsta na planiški letalnici in finala svetovnega pokala?

»Kakor sleherne tekme. Ne vem, zakaj naj bi bilo v Planici kar koli drugače. Še več; bilo je bolj normalno kot drugod, saj tu med letom preživimo ogromno časa.«

Kako ste zadovoljni s svojim izkupičkom?

»Moji skoki so bili povprečni, sem pa iz dneva v dan malo napredoval. Letalnico sem še tipal in je nisem povsem proučil. Na žalost so bili drugi boljši, moram priznati, da sem v soboto kar zavidal Kraftu in Stochu. Takšne daljave so mogoče, kadar si res v vrhunski formi.«

Kako vam je bilo všeč vzdušje?

»Bilo je na neki način posebno in vesel sem bil, da sem lahko letos letel v Planici in ne le gledal kakor lani. Drugače pa je z menoj tako, da takrat, ko sem enkrat na startni klopi, ne vidim, koliko je gledalcev. preprosto jih ne vidim. Pogled usmerim proti trenerjevi zastavici in čakam na njegov znak.«

Ali vas tam tudi njihovo navijanje ne doseže?

»Ne, na vrhu skakalnice imam občutek, da se ustvari nekakšen vakuum. Ko sem imel kdaj kakšno poškodbo, je v tistem trenutku, ko sem se spustil po zaletišču, nisem več čutil.«

Česa se najbolj spominjate od lanske pravljične Planice?

»Če sem iskren, pred letom dni nisem mogel prav pozorno spremljati tekem, ker so me ves čas vlačili po šotorih.«

Kako pa ste doživljali svoje polete v Vikersundu in tamkajšnji osebni rekord (243,5 m)?

»Zelo sem bil vesel, da so mi poleti tam uspevali zelo dobro. Morda bi se dalo v zraku še marsikaj popraviti, vendar moram biti zadovoljen.«

Po tekmah na Norveškem je po svetovnem spletu zakrožila fotografija vašega poleta, med katerim imate glavo med konicami smučmi oziroma celo pod njimi. Ali ste bili sami tudi tako navdušeni nad njo kot večina?

»Če povem po pravici, mi ni všeč, da imam smuči tako med ušesi, saj bi bilo veliko bolje, če bi jih imel bolj pod seboj. Tako bi imel višjo hitrost, ki bi mi prinesla (še) več metrov.«

V zraku tudi precej mahate z rokami.

»Da, to je posledica tega, da ne držim rok normalno ob sebi, kakor bi jih moral imeti. Če bi jih imel, bi mi bilo seveda veliko lažje.«

Ali ste tako skakali že v otroštvu?

»Ne vem, nisem videl nobene fotografije od takrat. Po mojem ne, se pa slog spreminja in vsako leto skačemo nekoliko drugače.«

Med sezono ste večkrat izjavili, da se za nič ne boste živcirali in da ni prav nobenega razloga za preplah. Kako ste se dejansko počutili, ko vam ni šlo po načrtih in željah?

»Ne bom lagal, bili so trenutki, ko sem se res malo živciral, se spraševal, zakaj mi ne gre... A smo šli normalno naprej.«

Kaj vam bo ostalo najbolj v spominu iz sezone, ki se je končala? Zmage, ognjeni krst na letalnicah, osebni rekord, svetovno prvenstvo v Lahtiju ali kaj drugega?

»Prvi skok za trening v Lillehammerju (144,5 m), prvi polet v Obertdorfu (205 m), osebni rekord v Vikersundu (243,5 m)...«

Ali ste že kaj utrujeni od dolge in naporne zime?

»Niti ne. Moje baterije so bile sredi tedna nekje pri 80, 90 odstotkih, ko smo prišli v Planico, pa so bile spet povsem polne.«

Kakšno oceno bi si dali zanjo od ena do pet?

»Dal bi si štirico, kajti edina napaka, ki sem jo storil, je bilo to, da sem šel v Saporo in Pjongčang, kjer se mi ni izšlo tako, kot sem si želel. A tega seveda nihče ni vedel vnaprej. To se zgodi in je treba tako tudi sprejeti. Drugače pa je bilo vse drugo zelo dobro oziroma odlično.«

Je bil pa Pjongčang naložba za prihodnje leto.

»Zagotovo je bila to dobra šola za naprej, če drugega ne, sem videl prizorišče olimpijskih iger 2018.«

Ali boste v prihodnje, če se bo ponovila zgodba, izpustili kakšno tekmovanje?

»Če bom začel delati takšne napake, da se jih ne bo dalo odpraviti v treningu ali dveh, bom zagotovo izpustil kakšno prizorišče.«

Kako ste spremljali dvoboj za veliki kristalni globus?

»Že pred odhodom v Planico sem več možnosti pripisoval Kraftu, ker je po mojem mnenju pač boljši letalec.«

Goran Janus je rekel, da boste tudi v prihodnje pod vodstvom Gorazda Bertonclja vadili v mladinski reprezentanci.

»Tega nisem vedel, se pa strinjam, ker mi je z Bertijem veliko lažje usklajevati šolske obveznosti s treningi. Z njim se zelo dobro ujameva, za vsakega skakalca posebej si vzame čas in ga natančno prouči. Zares je super trener, zanj imam same pohvale.«

Ali se boste že v ponedeljek vrnili v šolo?

»Od ponedeljka do petka bom imel še kar veliko (medijskih) obveznosti, tako da bo ta teden še pester. Potem pa bom zavihal rokave za šolo. Manjka mi od 20 do 22 ocen in smo že naredili načrt, kako jih bom pridobil. Upam, da bom po 25. juniju prost.«

Ali si boste letos privoščili maturantski izlet?

»Menim, da se tega ne sme izpustiti. V veliko primerih so skakalci začeli skakati bolje po maturantskem izletu, verjetno zato, ker se na njem za teden dni odklopiš od vsega. Skoki so tak šport, v katerem ti steče, ko se sprostiš, kadar se siliš, pa ti ne gre. Mi se bomo odpravili v Španijo.«