Vrnitev denarja za Pokljuko že v sanacijskem načrtu

LJUBLJANA – Slovenijo je prevelo pravo indijansko poletje. Po domačih prerijah se sicer ne valijo črede bizonov in ni idiličnih indijanskih šotorišč, v bistvu bistev se le čaka, kdaj bo bog Manitu z neba poslal sprijete ledene kristale. Tega si najbolj želijo fantje in dekleta iz športne zveze, ki ima prostore blizu opustelega podutiškega kamnoloma. Smučarska zveza Slovenije pa ni opustela po financah, vsako zimo žonglira z denarjem blizu desetih milijonov evrov, nekdanji direktor zveze Jurij Žurej pa je bil pri predstavljanju finančnih številk vedno kot pravi iluzionist Harry Houdini. Iluzionist zato, ker je bilo treba tudi izvajati sanacijski načrt, vračati dolgove... Pregled poslovanja SZS za leto 2014 naj bi denimo pokazal, da je presežek (torej razmerje med donosi in odhodki iz dejavnosti) 25.547,78 evra. V kislo jabolko finančnih Potemkinovih vasi je zdaj zagrizel novi direktor Jožko Križan. O novem glavnem operativcu, nenehnih turbulencah pri poletu z Air SZS in panožno-finančnih vprašanjih pa je pred novo zimo svoje povedal tudi predsednik SZS Slovenije Enzo Smrekar.

Jurij Žurej je po vrnitvi direktorskega mandata med drugim dejal, da v razmerah metanja polen pod noge ni več pripravljen delati. Od začetka novembra je direktor SZS Jožko Križan in zdaj se mora s sanacijskim programom sam bosti z nezadovoljstvom baze.

»Vsi vemo, da problemi nastanejo takrat, ko se je treba o kakšni stvari konkretno dogovoriti in zarezati vanjo. Dejstvo je, da je Jurij opravil ogromno delo, ki je bilo tudi precej nehvaležno. Ustaviti, izbrskati, dogovoriti se, ne dogovoriti se, na trenutke zaostriti, in lahko rečemo, da je to naredil kar uspešno. Se je pa marsikomu zameril. Veliko nesoglasij in pritiskov je nastalo ravno s tega naslova; to v takšnih težkih časih skoraj po pravilu zahteva neko napetost. Če smo korektni, Jožko je prišel v obdobje po tem zaostrovanju, ko so sprejeta pravila in so sanacijski programi postavljeni, in morda bo tudi zaradi tega imel nekaj lažje delo.«

Predsednik zbora za biatlon Marko Dolenc je poudaril, da bi morala vsaka panoga imeti svoj račun za razpolaganje z denarjem, ne pa da je denar na centralnem računu in se morebiti preliva med panogami. Biatlonci ga zdaj imajo, je tako tudi z drugimi?

»SZS je ena pravna oseba. S svojo davčno številko je udeleženka v pravno-poslovnem prometu. Da bi zagotovili res maksimalno transparentnost, ki ni le knjigovodske ali kontrolne narave, smo vsaki od panog tudi fizično dodelili lasten račun znotraj računov, ki jih ima smučarska zveza. Na voljo je bilo tako ali tako več računov, saj imamo tudi nekaj pokroviteljev, ki so banke. Računi so se vzpostavili z začetkom sezone, nekaj časa pa je bilo treba, da se na njih tudi locirajo sredstva, ki panogam pripadajo. Sredstva se avtomatsko nakažejo na panožni račun, potem pa se z njega plačujejo tudi stroški. To prispeva k temu, da je vsakemu vodji ali predsedniku panoge denarni tok vsakodnevno še malce bolj transparentno viden.«

Alpsko smučanje je s poldrugim milijonom evrov, poleg smučarskih skokov, ti naj bi za zimo 2015/16 imeli 1,9 milijona evrov, proračunski velikan v SZS. Glede na višino sredstev, še posebno ker bo to tudi sezona brez Tine Maze, pa izplen, denimo že na začetku v Söldnu, nikakor ni zadovoljiv. So pa tudi že težave s plačami trenerjev in drugega strokovnega osebja.

»Panoga ima na razpolago približno enaka sredstva kot lani, ko je bila poleg tudi Tina Maze. Tudi zato, ker so nekatere sponzorske pogodbe večletne in se osipa še ne zazna. Je pa kar več pokroviteljev že izrazilo pripravljenost ostati s panogo še naprej, preprosto zato, ker verjamejo, da se bodo z dobrim delom prej ali slej pojavili tudi rezultati. Pripravljeni so počakati in potrpeti. Da nekatere plače trenutno zamujajo, pa je posledica razlike med tem, kar je podpisano in dogovorjeno, in med tem, kako hitro ta denar pride. Mesečni koordinacijski sestanki o proračunih kažejo na to, da bodo alpinci na pozitivni ničli, vključujoč da pokrivajo lansko izgubo. Za zdaj imajo nekaj odprtega prostora za zapolnitev skakalci in predsednik Ljubo Jasnič intenzivno išče rešitve. Finančna struktura pri njih še ni zaprta.«

Ali je res, da anonimke in denimo delovna inšpekcija na SZS vedno pridejo potem, ko se brska po problematičnih poslih biatlonskega centra na Pokljuki, skakalnice v Kranju in izmišljenih društev, na katera se je nakazoval denar?

»Dejstvo je, da smo društvena sfera, v kateri velja sistem odprtih vrat. Klubi se prostovoljno pridružujejo, ljudje pa imajo pač različne poglede. Žal se nesoglasja rešujejo tudi tako, da nekdo potegne potezo, ki zvezi ni nujno v prid. Na žalost smo bili priča številnim tožbam, postopkom. Inšpekcija za delo je prišla, pregledala je pogodbe, tam, kjer je menila, da je vzpostavljena osnova za redno delovno razmerje, smo ukrepali. Nimam časa, da bi se ubadal s teorijami zarote, na vse vedno apeliram, naj ne počnejo stvari, ki so v škodo športnim zvezam, klubom in ne nazadnje športnikom. Če določeni ljudje res verjamejo v šport, in resnično menim, da, saj so dolgoletni športni delavci, imajo tudi otroke v tem športu, potem verjamem, da se zavedajo, da s tem največ škode storijo prav športu.«

SZS grozi, da bo morala vrniti 6,5 milijona evrov evropskih sredstev za gradnjo biatlonskega centra na Pokljuki, in sicer zaradi neizvedene presoje vplivov na okolje. Mimo pravil je posel dobil še SGP Tehnik, gre za omejevanje konkurence pri javnem naročilu. Vrnitev 635.000 evrov javnih in evropskih sredstev pa je baje skoraj neizogibna. Gre za problem sklepanja aneksov s Tehnikom mimo javnih razpisov k pogodbi o gradnji biatlonskega centra, ti so naložbo podražili za 1,5 milijona evrov. Za zadolženo SZS bi bil to seveda hud udarec.

»Tega možnega problema se zavedamo, jasno je bil nakazan že v sanacijskem načrtu. Absolutno menimo, da se ne bo zgodilo, da bi bil predmet pogovora znesek vrnitve celotne investicije. Postopke smo namreč peljali skladno s takratnimi odloki. Drugi del možne kazni v višini do 635.000 evrov je potencialno nevarnejši. Zavedamo se ga, ne bežimo od njega. Za zdaj smo sprožili vse postopke, da bi bili sploh prepoznani kot stranski udeleženec v tem procesu. Smo namreč le opazovalci, poskušamo vsaj biti tisti, ki smo seznanjeni s tem, za kaj gre. Storili bomo vse, da škodo čim bolj zmanjšamo, čeprav gre za grehe, ki so nastali pred našim prihodom na zvezo (v času omenjenih nepravilnosti je bil predsednik SZS Stanislav Valant, direktor pa Jaroslav Kalan, op. p.).«