Slovenski biatlon le na Jakovih žlahtnih plečih

NOVO MESTO – Z alpskimi smučarji so svetovno prvenstvo končali tudi biatlonci. Kremo so pobrali Norvežani, saj sta Emil Hegle Svendsen in Tora Berger najboljša posameznika bojev v moravskem Novem mestu. Viking je osvojil štiri zlata odličja in eno bronasto, a prekosila ga je kolegica Bergerjeva, saj je domov v Meråker odnesla štiri zlate in dve srebrni kolajni. Norveški vsega skupaj 11 žlahtnih kovin, pogumno vikinško, ni kaj! Bergerjevi je s šestimi odličji na istem SP uspelo to, kar ni še nobeni. Če bi v zadnji disciplini dobila peto zlato, bi bil to novi rekord, saj je s štirimi prvimi mesti zdaj izenačena z rojakinjo Liv Grete Poirée s SP leta 2004 v Oberhofu.

Tekmi s skupinskim startom, zadnji na SP, sta dobila Svendsenov rojak Tarjei Bø in Belorusinja Darja Domračeva, Teja Gregorin je bila na 12,5 km osma, Jakov Fak pa na 15 km devetnajsti. Mrkopaljčan si je pritekel in pristreljal edino slovensko odličje v Novem Mestu, bron v sprintu, a vsega skupaj je izkupiček na češkem snegu slabši od tistega v Ruhpoldingu lani (zlato in srebro). Domači biatlon pravzaprav sloni le na dveh posameznikih, uvoženem Hrvatu, kar je slaba reklama za moški del reprezentance, in Gregorinovi, ki nima ustreznih sotekmovalk. Biatlon je težka zimska panoga, ne le da je treba pravšnje teči, na strelišču se je treba tudi pravšnje umiriti, da nastreljaš čim več tarč. Gorskokotarčan je naravni talent in neverjetno psihično trden, ko gre za velike tekme, takšnega na slovenskem snegu zanesljivo ni. Mu je pa na vrh seveda zelo pomagal tudi slovenski vadbeni sistem. Baza je ozka, biatlon je namreč garaški šport, mladi ne rinejo ravno v to, bolj vojaško disciplino. Že tako militaristično bolj naravnani Nemci ali vzhodnjaki so kot riba v vodi, tudi žandarji Francozi, Skandinavci, ki so večno živeli na snegu in se z orožjem upirali sovražnikom, pa so pač že po danosti pravi za to.

Užival je

Na zadnji preizkušnji za žlahtno kovino v letošnji zimi je Sloveniji po prvem streljanju sicer odlično kazalo; Fak je bil drugi, Klemen Bauer pa četrti. Slednji je bil po dveh streljanjih (in ničlah) še vedno na istem mestu, a nato streli niso šli več v tarčo in je bil padec na 24. mesto neizogiben. Fak je možnosti za odličje izgubil pri drugem merjenju v tarčo, saj je dvakrat zgrešil in moral tolikokrat v kazenski krog. A to je biatlon, loterija. »Prvi dve napaki sta me vrgli precej mest nazaj in izpadel sem iz vodilne skupine. A v bistvu sem na tekmi užival, lani sploh nisem imel priložnost nastopiti na vseh tekmah. Malce sem utrujen, a napake sem naredil na strelišču, za višjo uvrstitev mi je zmanjkalo zbranosti. S prvenstvom in medaljo sem zelo zadovoljen, a vedno si želim še več in še boljše uvrstitve,« je sklenil Fak. »Napadal sem iz ozadja in na začetku res z lahkoto držal priključek z vsemi. Potem ponovno iste napake. Sicer ni bilo katastrofalno, a dva zgrešena strela stoje sta dejstvo, ki me spremlja večji del sezone,« ga je dopolnil Bauer.

»Že pred začetkom prvenstva sem si želela, da bi bilo tako, a žal se ni izšlo. Vsaj konec je bil dober in domov grem z lažjo glavo. Tokrat je bilo težko. Prvi krog je bil peklenski, saj je Tora Berger startala s takšnim ritmom, da smo bile vse kar malce blede. Leže sem nato naredila napako pri streljanju, strel sem po domače povedano pocukala, kar se ne bi smelo zgoditi, a to je biatlon in na koncu sem le bila bojevita. Ta deseterica je obliž na vse prej in pred zadnjim delom sezone sem optimistična,« pa je bila ocena Gregorinove.