LJUBLJANA – Potem ko Jerneja Damjana na uvodnih dveh novinarskih konferencah Smučarske zveze Slovenije (SZS) pred začetkom olimpijske zime 2017/18 še ni bilo zraven, se je 34-letni Ljubljančan že na prvi po njenem startu znašel v soju žarometov. V središče pozornosti je član skakalne reprezentance B kajpak skočil z nedeljsko zmago na Finskem.
Kaj je skrivnost vašega zadnjega uspeha?
»Glede na vso kilometrino, ki jo imam za seboj, moram pravilno odmeriti trening. Na skakalnico moram priti svež in z veliko željo po skokih. In ne smem si privoščiti, da bi prišlo tako daleč, da bi začel gledati na uro in čakati na konec treninga. Na takšen način sem se spravil v vrhunsko formo.«
Kako so vašo sijajno vrnitev sprejeli tekmeci?
»Zelo dobro, ker se odlično razumem z večino skakalcev. Vsi so mi čestitali, čestitki sta mi med drugimi poslala Andreas Küttel in Gregor Schlierenzauer.«
Zmaga je seveda potrditev dobrega dela. Ker ste z njo startali v sezono, vam bo poslej zagotovo precej lažje, kajne?
»V prejšnjih letih sem imel prav s tem največje težave. Najprej sem se moral dokazovati, da sem prišel v ekipo, potem sem moral osvajati točke, da sem ostal v njej. Začetek je bil zato zame praviloma zmeraj težak. Letos je vse skupaj nekoliko drugače, začel sem razmišljati širše, v življenju početi še kaj drugega, tesneje sodelovati s pokroviteljem Furlantech, ki se ukvarja z izposojo luksuznih avtomobilov, začel sem si že ustvarjati kariero po karieri, imam super družino, tako da je lažje biti sproščen. Sploh ker vidim, da se znajdem tudi v drugih vodah, zaradi česar sem se znebil strahu, kaj bo, ko se bo športna pot enkrat končala. Ko pa se prvič prebiješ v svetovni pokal, se bolj ali manj vse vrti le okrog skokov.«
Kako bi obe vaši zmagi primerjali med seboj?
»Skupno jima je le beseda – zmaga. Konkurenca v Saporu, ko sem leta 2014 prvič osvojil prvo mesto, je bila okrnjena, na zmagovalnem odru smo bili takrat sami Slovenci, tako da je bil tudi zaradi tega občutek drugačen, poleg tega sem bil tedaj po uvodni seriji še četrti. Tokrat sem vodil in ubranil vodstvo, kar mi predtem še ni uspelo. Peter (Prevc – op. p.) je tega vajen, jaz pa ne.«
Kako ste se pripravljali za sezono?
»Kar zadeva telesno pripravljenost, sem delal po svojem načrtu. Imam pač že toliko izkušenj, da vem, kaj je dobro zame in kaj ne. Malo mi je pomagal tudi Simon Podreberšek, čeprav se je umaknil iz vsega tega. Skakal pa sem – od avgusta – pod vodstvom Igorja Medveda in njegovega pomočnika v reprezentanci B Jureta Šinkovca.«
Kako se je sicer spremenil vaš urnik?
»Če smo imeli prej trening ob 9. uri v Kranju, sem naredil vse, da sem bil takrat tam, zdaj pa se na vadbo odpravim tedaj, ko opravim vse, kar moram postoriti. In trening je potem zame nekakšna sprostitev.«
Kako veliko je vaše zadovoljstvo, da ste zmagali kot član reprezentance B?
»Zame je to zgolj črka. Na tekmah praviloma skačejo tisti, ki so najboljši.«
Na kakšen način boste poskušali ohraniti vrhunsko formo?
»Na naslednje preizkušnje bom šel z isto miselnostjo kot na Finsko, trudil se bom ostati sproščen in poskušal čim manj zapletati. Spomnim se časopisnega naslova iz leta 2005, ko je bil Robert Kranjec po zmagi v Kuusamu na naslednji tekmi sedmi: 'Kranjec šele sedmi'. Sam bi takoj podpisal, da bi bil konec tedna v Nižjem Tagilu sedmi.«
