Zlati košarkarji še kar čakajo nagrado

LJUBLJANA – Dva meseca in pol sta minila od največjega slovenskega uspeha v kolektivnih športih. Košarkarji so na 40. evropskem prvenstvu osvojili zlato lovoriko. Čestitke so v dneh po evrobasketu prihajale z vseh koncev. Če bi Goran Dragić in ekipa še kak dan ostali v Sloveniji, bi od trepljanja dobili poškodbo ramen. Fantje so šli po svetu, v svoje klube. Tudi Dragić, ki si služi denar v moštvu Miami Heat v ligi NBA. In prav kapetan izbrane vrste je pred dnevi namignil, da slovenski košarkarji za ta uspeh še niso prejeli denarne nagrade. Ob tem je Gogi spomnil, da so Srbi dobili za srebro 20.000 dolarjev (na posameznika, ne skupaj!), še bolj darežljivi so bili Španci (30.000 za bron). Dragić je poudaril, da sam denarja ne potrebuje, bi pa prav prišel nekaterim soigralcem.

Zasluge da, nakazila ne

Obrnili smo se na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je odgovorno za izplačevanje nagrad. Tam so svoj del opravili. V dveh obrokih je na račun Košarkarske zveze Slovenije (KZS) prišlo 67.080 evrov. »Denarna nagrada 17.080 evrov je bila namenjena KZS v skladu s pravilnikom o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni. Na predlog ministrice je KZS prejela še 50.000 evrov za dosežek, ki je poskrbel za neverjetno promocijo Slovenije in jo z zlatimi črkami vpisal v športno zgodovino,« so na ministrstvu definirali prispevka, ki so ju izplačali. Erar, spletna aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, pritrjuje besedam ministrstva: denar je legel na račun KZS 12. oktobra. »Vsi se strinjamo, da so si igralci zaslužili, da jih država čim bolj nagradi,« so povedali na KZS, kjer so nam še v kratkih in jedrnatih odgovorih pojasnili, da bo šel denar igralcem. Ob tem je čudno le dejstvo, da z zadevo ni bil (pravočasno) seznanjen kapetan Goran Dragić, ki, če bi bil to vedel, zagotovo ne bi iz ZDA opozarjal na to. Zakaj KZS zadržuje sredstva, ni jasno nikomur. Predsednik Matej Erjavec je že pred časom opozoril, da zveza nima (več) likvidnostnih težav. Igralci si zaslužijo ta denar in pojasnilo.

Kolektivni športi podrejeni

Vsem pa je jasno, da formalnopravno in sistemsko zadeve niso urejene. »Lahko smo kar direktni: v vseh teh pravilnikih so se ves čas forsirali individualni športniki. Prvič so se težave pojavile po prvih uspehih skakalcev na ekipnih tekmah. Takrat so to reševali tako, da so prejeli skakalci po 75 odstotkov osnovne nagrade,« o nagrajevanju športnikov pove športni delavec Tomo Levovnik. »Še danes v Sloveniji kolektivnih športov ne obravnavamo resno. To se vidi tudi ob pogledu na letni program financiranja športa na ravni države. Dovolj je le pogledati, koliko mlajših selekcij premorejo kolektivni športi, ki se merijo na mednarodni ravni. To skorajda ni primerljivo z nekaterimi individualnimi športi. Upal sem, da se bodo ta neskladja rešila v novem zakonu o športu. Pa se niso. Kolektivni športi ostajajo po nagradah in financiranju programa v podrejenem položaju,« Levovnik opozarja, da tudi nov krovni zakon ni ponudil celostne rešitve. »Rešitev bi bila v skupnem marketingu, ki bi ga moral voditi Olimpijski komite Slovenije. Ta pa opravi le tisti del, ki ga zanima. Slovenski šport preprosto ni blagovna znamka, v imenu katere bi z rezultati poskušali priti do dodatnih virov financiranja. Druga rešitev, ki bi pomagala, je zagotovo prizadevanje Franja Bobinca, ki je večkrat pozval k spremembi davčne zakonodaje, ki bi podjetja stimulirala, da bi prispevala več sponzorskih sredstev,« razmišlja Levovnik. Ni skrivnost, da bi kar več slovenskih podjetij z veseljem namenilo denar v poseben sklad za nagrajevanje. A ta sistem mora v tesnem sodelovanju s športno sfero tankočutno izdelati država.