Velika modrina

V Sloveniji je okoli 180 bazenskih kopališč (športni objekti, terme, hoteli ...) s skupaj več kot 600 bazeni, ki so namenjeni predvsem kopanju in zabavi, učenju plavanja, programom šol in univerz, vrhunskemu športu in rekreaciji ter rehabilitacijskim programom. Skratka, našemu zdravju. Nič drugače kot pred 2000 leti; hidroterapijo, metodo zdravljenja z vodo, so poznali že stari Grki in Rimljani, pri katerih je bil obisk term vsakdanji opravek.

V vodo po
odlično počutje

Plavanju pripisujejo izjemno korist za zdravje. Ni bolj blagodejne aktivnosti, kot je gibanje v vodi, kajti telo v njej lebdi, sklepi niso izpostavljeni pritiskom, stresu ali udarcem. Pravzaprav bi morali biti bazeni dostopni vsakomur, tako kot je bilo to nekoč. Prve rimske terme je leta 25 pr. n. št. zgradil general Mark Agripa in vstop je bil brezplačen!

Ključna sila, ki jo pri premikanju premagujemo, je upor vode, pri hitrejšem plavanju je voda bolj trda, kar pač zahteva več energije. Njena poraba je seveda odvisna od hitrosti gibanja: če ste lovec na kilometre, kalorije ali izgubljene kilograme, si raje obujte tekaške copate. Za preplavan kilometer se porabi približno 250 kilokalorij (pri telesni teži 70 kilogramov).

Niti ene prepovedi obratovanja

Kopališča morajo zagotavljati zdravstveno ustreznost kopalne vode, ki je lahko vodovodna, termalna ali morska. Kloriranje je pomemben postopek preprečevanja okužb, ki bi jih lahko povzročili mikroorganizmi (bakterije, virusi, paraziti). Stranski produkt reakcij s klorom so nevarne snovi, ki lahko resda škodijo zdravju, so pa normativi njihovih koncentracij zelo visoki. Na prvem mestu so tako imenovani trihalometani (THM), ki jih vdihujemo ali najdejo pot v telo skozi kožo ali s popito vodo. Organski material v vodah je predvsem človeškega izvora (drobci kože, lasje, slina, sluz ...), zato je res pomembno, da se pred vstopom v bazen oprhamo. Čeprav je seznam snovi, ki nam v bazenih delajo družbo, zares dolg in se marsikomu ob tem obrača želodec, gre kopališkim tehnikom ohranjanje ustreznosti kopalnih voda kar dobro od rok: leta 2011 (poročilo za leto 2012 še ni na voljo) je bilo v Sloveniji mikrobiološko neskladnih šest odstotkov od skoraj 4500 vzorcev bazenskih kopalnih voda, vendar zaradi njene neprimernosti niso zaprli niti enega bazena! Voda tudi kroži z osupljivo velikimi pretoki: v 25-metrskih bazenih se vsa obrne že v petih urah, torej se vsak dan petkrat popolnoma zamenja.