LJUBLJANA – Uspelo mu je! Ultramaratonec Toni Perušič je na osemdnevni tekaški prireditvi No Finish Line v Monte Carlu presegel svojo najboljšo znamko iz lanskega leta, ko je v osmih dneh v 1400 metrov dolgem krogu na obali Mediteranskega morja nanizal 816 kilometrov. Tokrat je na dobrodelnem dogodku v žepni kneževini zmogel kar 882 kilometrov in 960 metrov. S to razdaljo je bil 54-letni Belokranjec četrti v skupni razvrstitvi in tretji v svoji starostni kategoriji. Kapo dol pred priljubljenim Tonijem Maratonijem, ki je nadvse hvaležen za podporo prijateljev, sodelavcev in sokrajanov iz Butoraja pri Črnomlju, ki mu bodo v prihodnjih dneh pripravili poseben sprejem. »Dobro sem analiziral svoj lanski tek z vnemo na začetku, žulji, bolečinami, prehladi, pa tudi letošnjega šestdnevnega, ki mi je služil kot generalka za preizkušnjo v Monaku. Cilj prvega dne je bil, da pretečem 130, prišel pa sem do 148 kilometrov ob štirih urah spanca. Toda že drugi dan sem imel težave s trdimi mišicami, saj so bili zdravniki in maserji na voljo le po tri ure zvečer. Takrat so bolj na hitro opravili svoje delo, tako da sem moral dodatno plačati, da so se z menoj v naslednjih dneh malce bolj potrudili,« je povedal Perušič, ki je tudi tokrat tekel za dobrodelno fundacijo Sancta Devota (1 kilometer je pomenil 1 evro za pomoč socialno ogroženim otrokom).
Kalvarija po šestih dneh
V nadaljevanju je bil pozoren, da je vsak dan pretekel dobrih 100 km. »Dobro mi je šlo. Saj veste, človeška duša je naravnana na požrešnost, zato sem že začel razmišljati o končnih 900 km. Razmere so bile tako rekoč idealne. Toda tik pred sedmim dnevom sem moral na čiščenje žuljev. Povite sem imel vse prste, na petah sem imel tri velike žulje, ves čas so se gnojili. Dvakrat ali trikrat sem si jih čistil kar sam z iglo, vmes nadaljeval tek, ob sedmih zvečer pa me je oskrbel še zdravnik. Spal sem pet ur in krenil v sedmi tekmovalni dan. Toda po uri teka sem moral spet na počitek, odspal sem še štiri ure. V svojem zabojniku sem še enkrat stiskal žulje, zamenjal nogavice in superge ter ponovno krenil na progo. Psihično je bilo hudo, imel sem 716 pretečenih km, v takšnem stanju je bilo celo 800 km zelo daleč. A sem preprosto požrl bolečino in uspelo mi je,« je svojo kalvarijo do uspeha opisal žilavi Perušič, ki je moral čez dan močno paziti tudi na rekreativne udeležence teka (matere z vozički, otroci, psi...), ki so se priključili tekmovalcem. Skupno jih je teklo kar 13.000, ponoči so Perušič in sotrpini sami premagovali progo, v noč pa so odmevali njegovi vriski spodbude za vse. »Neizmerno sem zadovoljen, saj je moj dosežek 20. najboljši rezultat v 18-letni zgodovini te prireditve.«
Letos je zmagal Italijan Fausto Parigi (1025 km), drugi je bil Francoz Didier Sessegolo (1000 km), tretji pa njegov rojak Robert Miorin (923 km). »Ponosen sem, da sem kot edini Slovenec na tej tekmi dobro vplival na sotekmovalce in organizatorje. Vsi so mi izkazali spoštovanje, saj skrbim za prijateljsko ozračje, čeprav smo na neki način tekmeci. To je zame veliko priznanje. Na slabe stvari hitro pozabiš, zato je za mano nova lepa izkušnja,« je iskren Perušič, ki pa je poudaril: »S tem osemdnevnim tekom v Monaku sem končal. Morda se ga bom spet udeležil, ko bom spadal v starostno kategorijo 55+.« Sicer pa bo prihodnje leto zagotovo aktiven na dvodnevnih tekih in 100-kilometrskih preizkušnjah. Jeklenemu Toniju Maratoniju pač ne zmanjka tekaških izzivov.
