Amerika je bila obljubljena dežela že v obdobju naših dedov in pradedov, ki so šli s trebuhom za kruhom v beli svet. V novi svet se je odpravil tudi 25-letni nogometaš Antonio Delamea Mlinar, ki je postal prvi Slovenec, ki je oblekel dres kluba iz ameriške profesionalne nogometne lige MLS. Vsaj za dve leti je postal član kluba New England Revolution. Ameriška liga, t. i. Major Soccer League, je začela 22. sezono, naslov prvaka brani Seattle. Med trenerji najdemo tudi Veljka Paunovića, Argentinca Gerarda Martina in Francoza Patricka Vieiro, med igralci pa imena Bastian Schweinsteiger in Juninho (Chicago), Kaka (Orlando) in David Vila (New York City).
Trener in direktor zadovoljna
»Dva meseca se je kuhal moj odhod,« pove, kako je zapustil Olimpijo in odšel v New England. Prišli so celo v Ljubljano, kjer so mu predstavili vizijo kluba in si ogledali dve tekmi. Dobili so za svoja leta precej izkušenega igralca, ki skrbi, da čim manj žog najde pot do vrat. »Zelo smo zadovoljni, da smo našo branilsko vrsto okrepili s tako izkušenim igralcem, kot je Toni,« je ob podpisu pogodbe dejal generalni direktor kluba Michael Burns. Mlinar se je dobro znašel, za nameček je bil že v 4. krogu lige izbran v ekipo kola, kar je izjemen dosežek in več kot le odličen uvod. »Po prvih treningih v januarju se je zdelo, kot da je tu že vrsto let,« je varovanca pohvalil trener Jay Heaps.
S Kopijevim bratom na kavo V teh dveh mesecih, odkar je v ZDA, ni srečal veliko Slovencev. Pa saj ni imel niti časa. Je pa pogosto v stiku z Gašperjem Kopitarjem, ki igra hokej na tem koncu Amerike. V prihodnjih tednih se bosta Antonio in Kopi Junior srečala. Precej več časa pa Toni nameni stiku z domačimi, ki so ostali v Sloveniji, kjer stiskajo pesti, da fantu uspe v Ameriki. |
»Ravno smo se vrnili iz Portlanda,« pove Antonio, ko ga pokličemo v Združene države. Domov so prinesli točko. »To je bilo eno težjih gostovanj v sezoni,« nas pouči sogovornik. V uvodnih štirih krogih so za njim tri zahtevna gostovanja, ki so jim dala štiri točke. »Dvakrat smo bili blizu zmagi, enkrat je uspelo, dvakrat ne. Lahko bi naredili kaj več. A bistveno je, da bomo pravi v nadaljevanju. Tekem je dovolj, še boljše bomo igrali,« nadaljuje Delamea Mlinar. Gostovanja se razlikujejo. Če gredo na zahod, trajajo po štiri dni. Dva dni pred tekmo gredo na pot z letalom, dan pred njo trenirajo. Če gostujejo na vzhodu Amerike, se večinoma vračajo še isti večer. »Pomembno je, da si zgodaj na prizorišču, da se privadiš.« Vesel je, ker se mu je v ZDA pridružilo dekle, s katero si bo v prihodnjih mesecih ogledal Boston.
Spoštovanje na vsakem koraku
»Soigralci so mi zelo olajšali privajanje na razmere, tudi moja angleščina je iz dneva v dan boljša,« pristavi Delamea, ki je precej časa namenil iskanju stanovanja. »Če v ZDA nisi zvezdnik, za vse poskrbiš sam, avto, stanovanje, prehrana – to je moja skrb. Na srečo mi v klubu pomagajo z nasveti, ni pa praksa, da bi tako kot v Evropi za to poskrbel klub,« si s tem ne beli glave, misli so le pri nogometu, ki mu je posvetil življenje. Trener moštva ga je postavil v obrambo, kjer se Antonio najboljše počuti kot srednji branilec. »Zdi se mi, da me zelo cenijo. Počutim se dobro, name pa gledajo kot na zvezdnika iz Evrope,« se pohvali.
Njegova ekipa vadi enkrat na dan. Po navadi dopoldne, trening traja dve uri. »Tu med treningom in tekmo tako rekoč ni razlike, vsakič se igra in trenira maksimalno. Zato potem na tekmah ni težav pri dvobojih,« potrdi, da je vsak trening v bistvu tekma in priložnost za dokazovanje. »V tej sezoni hočemo v končnico, potem je vse mogoče,« se je sogovornik že nalezel ameriške športne mentalitete. Poudari, da je liga precej izenačena, sezona pa traja od marca do oktobra. »Če pridemo v finale, pa vse do novembra,« še doda v upanju, da bo čim pozneje konec zanj in njegove soigralce.
Ni mu vseeno za Olimpijo
Še zdaj pozorno spremlja, kaj se dogaja z Olimpijo. Ostal je v stiku z nekdanjimi soigralci, saj mu ni vseeno, kaj se dogaja v klubu. Prepričan je, da so soigralci najmanj krivi za današnjo klavrno podobo kluba, za katerega upa, da se vrne na pota stare slave.
V ZDA je tako, da igralci podpisujejo pogodbe z ligo, ne s klubom. Po navadi so to pogodbe z možnostjo podaljšanja. Antonio se zaveda, da je na očeh in da se mora dokazati. Od tega ne beži, pritisk zanj ni tuj, dokazovanja je željan. Če bo vse tako, kot si je zamislil, bo v ZDA vztrajal lep čas. Delamea Mlinar je lani z dobrimi igrami nase opozoril tudi selektorja Srečka Katanca. Zdaj sta vsak na svojem koncu sveta. »Vsakdo si želi igrati za reprezentanco. Upam, da me bo selektor še opazil,« sklene nogometaš, ki bo naredil vse, da se bo selektor zavedel, da ima v ZDA igralca, na katerega se lahko zanese.
