Pred dvema letoma se je 22-letnemu košarkarju Urbanu Gorjancu življenje postavilo na glavo. Ostal je brez nastopa na domačem evropskem prvenstvu reprezentanc do 21 let, tedanji trener Zmago Sagadin pa brez pomembnega moža za branjenje slovenskega koša. Vrag je vzel šalo, Urban pa je začel boj za življenje. Danes je jasno, da ga je dobil. »To je zdravniško potrdilo, v katerem vse piše. Imam še uradno dovoljenje, da lahko igram košarko na najvišji ravni,« je vesel Urban, ki je pred dnevi iz Južne Koreje dobil tudi črno na belem, da za igranje košarke ni več ovir. Potrdilo mu je poslal dr. Song, izvrstni srčni kirurg, ki ga je septembra lani tudi operiral.
Na srečo bral navodila
Urbanove težave so se začele junija 2012, ko so se pojavile prve bolečine v hrbtu. Dobil je tablete. Izjemoma je prebral navodila, v njih so jih odsvetovali srčnim bolnikom. Tedaj ga je presunilo – spomnil se je preventivnega pregleda srca leta 2004, nanj se je odpravil, ker je bila mati srčna bolnica. »Imela je identične težave kot jaz. Gre za prirojeno srčno napako, aorta, ki vodi v srce, ima šibko tkivo. Ob pritiskih se širi, to pa ni dobro za srce.« Tedanji fizioterapevt Igor Bošnjak mu je zdravila kategorično odsvetoval, ob pomoči prijateljice Alenke Gotar pa se je začela akcija za prve resne preiskave v Medicorju.
Po številnih pregledih je bilo jasno, da bo moral na operacijo. Odkrili so mu marfanov sindrom oziroma razširjeno aorto, ki bi bila brez zdravljenja lahko usodna, če bi nadaljeval športno udejstvovanje na vrhunski ravni. Sprva bi moral na operacijo v Toronto, kjer bi ga v roke vzel svetovno znani srčni kirurg David Tirone Esperidiao. A cena za Urbanovo zdravje je bila astronomska in zanj odločno previsoka – 200.000 evrov. Potem pa se je zgodil še en čudež. Imel je srečo, da Korejec ceni in spoštuje Slovenijo, z njo ga vežejo dobre prijateljske vezi zaradi sodelovanja z dr. Meto Zorc. Tudi zato se je seulska bolnišnica odločila, nagovoril jih je prav zdravnik Song, da sama krepko sofinancira celotno operacijo in zdravljenje. Cena je s prvotnih 200 tisočakov padla na 20.000, pa še tu je na srečo priskočil na pomoč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in ker takih operacij ne izvajajo, tudi popolna refundacija Urbanovega posega.
Osemurna operacija
Poseg je bil zahteven. Pri operaciji sta dr. Songu asistirala dr. Meta Zorc in primarij dr. Miladin Đorđević. »Poseg je bil naporen in zahteven,« so povedali strokovnjaki po osemurni operaciji. Po enem mesecu v Južni Koreji, bival je v Seulu, se je vrnil v domovino. Na letališču Jožeta Pučnika je bilo veselo, številni prijatelji so prišli, da Urbanu stisnejo dlan in mu zaželijo vse dobro. Gorjanc je bil takrat še brez moči, zahtevni poseg in dolga pot sta naredila svoje. A vsakič znova ja zatrdil, da bo še igral košarko. Danes je to realnost, ne le goreča želja, ki ga je gnala naprej. »Seveda sem verjel, da bom še igral, saj sem s tem namenom tudi šel na operacijo v Korejo in sem bil od vsega začetka prepričan, da bom spet stopil na parket,« skoraj eno leto po posegu trdi Urban, ki dva meseca trdo trenira pod vodstvom Dragana Miškovića, strokovnjaka za telesno pripravljenost. Vadi in biva v Domžalah, kjer ga čaka še zadnji letnik ekonomske šole.
»Kontrole imam tako rekoč vsak mesec pri dr. Metki Zorc, in kot kažejo ultrazvoki in vse dosedanje preiskave, je srce v dobrem stanju.«
Pomoč dobrih ljudi
Na srečo je imel ob sebi kar nekaj dobrih ljudi. »Opogumljali so me, stali so mi ob strani,« ne skriva hvaležnosti. V prvi vrsti sta bili to prav gotovo Alenka Gotar in Meta Zorc, z nasveti pa mu še danes pomaga trener iz mariborskih košarkarskih dni Aleš Živanovič. Urban ne pozabi niti na Mateja Avanza, direktorja slovenske košarkarske reprezentance. Ob sodelovanju Gorana Dragića in Špas teatra se je prav na Avanzovo pobudo začela humanitarna akcija za Urbanovo srce. »Vse te ljudi, ki imajo veliko srce, sem spoznal čisto po naključju in sem vsem zelo hvaležen za vse,« sklene Urban, potem pa nadaljuje trening.
