Ko se je med vajo gorskih reševalcev zgodila nesreča na Okrešlju, sem bil tam. To je bilo 10. junija 1997. Tekmovanje, imenovano Pohod razuma, volje in moči, je Mitja Brajnik pripravil že nekaj let prej. Poznala sva se, saj sva bila oba policista. Kako se ga spominjam? Bil je športnik. Bil je načelnik kranjskih gorskih reševalcev in vodja gorske enote slovenske policije. Bil je entuziast in tak človek, da je k delu in organizaciji preizkusa zlahka potegnil še druge. Po tragičnem dogodku na Okrešlju se je pohod preimenoval v Brajnikov memorial,« je spomin na začetke zahtevnega tekmovanja, ki so ga te dni pripravili na Bledu in v Bohinju, obudil Matjaž Ravnikar. Svojčas je tudi sam nosil modro uniformo, še dandanes je v vrstah kamniških gorskih reševalcev. V nesreči, ki se je zgodila med vajo slovenskih gorskih reševalcev, so v Turskem žlebu nad Okrešljem življenje poleg Mitje Brajnika (tedanjega načelnika inšpektorata policije na Upravi za notranje zadeve Kranj) izgubili še zdravnik reševalec Jani Kokalj ter reševalci letalci Luka Karničar, Rado Markič in Boris Mlekuž.
Sprva je bil pohod, katerega idejni oče je bil Mitja Brajnik, namenjen samo policistom iz Kranja in okolice, v 23 letih pa se je zahtevni preizkus razširil zunaj gorenjskih meja. Tako se slovenskim policistom zdaj pri merjenju razuma, volje in moči vsako leto pridružijo še vojaki, gorski reševalci, gasilci, zaposleni na upravi za zaščito in reševanje in še kdo. Nekajkrat so svoje štiričlanske ekipe na zahtevno dvodnevno tekmovanje poslali še uniformiranci iz sosednjih dežel.
Memorial je zelo zahteven
Brajnikov memorial je eno od najzahtevnejših merjenj moči. Kako tudi ne bi bil, saj pohod jeklenih in bistrih traja dva dneva, v katerih se vrstijo plavanje, več pohodov, veslanje, kolesarjenje in za konec še spretnostni preizkus, vmes pa so nanizana vprašanja iz prve pomoči in splošne razgledanosti, ki jih ekipe rešujejo spotoma.
»Da bi bil izziv še bolj napet, smo se letos še za odtenek bolj kot v preteklosti osredotočili na naloge, ki jih morajo člani ekip reševati med potjo. Zahteven bo tudi prvi dan kolesarjenja, saj bo treba za seboj pustiti 1400 višinskih metrov,« je na najtežje odseke dvodnevnega preizkusa opozoril Matej Brajnik. Kot najstnik je, takrat še novinec v policijski uniformi, sodeloval na prvem od tekmovanj, ki jih je zastavil njegov oče, zdaj pa že nekaj let z ustaljeno ekipo stoji v ozadju obsežnega tekmovanja.
Kot vsakič se je pohod jeklenih tudi tokrat začel na Bledu. Za ogrevanje je bilo treba skočiti v Blejsko jezero, ki ima te dni le malo več kot 19 stopinj Celzija. Po 800 metrih plavanja so tekmovalci zajahali kolesa in od Velike Zake mimo Radovne odkolesarili do Mlačce nad Mojstrano. Tu so si nadeli gorske čevlje in jo peš mahnili do Jerebikovca, Mežakle in Požgane Radovne, kjer je bil spet čas za razgibano kolesarjenje. Prvi dan so po stari navadi sklenili na Rudnem polju, kjer so morali umiriti roko in pokazati, kdo po tako pestrem preizkusu najbolje obvlada malokalibrsko puško.
Drugi dan so se za dobro jutro podali na gorski pohod, ki jih je s Pokljuke prek Studorja pripeljal do Bohinjskega jezera. Tam so sedli v čolne in odveslali na drug konec jezera, se nato vrnili na izhodišče in zamenjali prevozna sredstva. Spet so pognali pedale in odkolesarili do Kupljenika, kjer so pustili kolesa, saj je bilo treba s hitrim korakom pot nadaljevati do Savskega mostu v Ribnem. Tam jih je čakalo prečenje Save, ki je po mnenju mnogih eden od težjih delov pohoda, saj je treba zakoračiti v ledeno reko. Pa se zahtevno merjenje moči niti tu ni končalo, kajti sledil je še tek do cilja, kjer so tekmovalce pričakale – nič kaj lahko zastavljene – praktične naloge.
Bistvena je odlična pripravljenost
Logično, da morajo biti vsi, ki se spoprimejo z opisanim izzivom, presneto dobro pripravljeni. Tokrat se je na Brajnikov memorial podalo 29 štiričlanskih ekip. Preden so se podali na preizkus, smo jih povprašali, kakšna dneva sta pred njimi. »Uf, ne vem … Tu sem prvič. V zadnjem trenutku je kolega javil, da ne gre na tekmovanje, pa ga nadomeščam. Nič kaj posebej se nisem pripravljal, ampak naše delo je takšno, da moraš biti vedno dobro pripravljen, da zmoreš vsakodnevne izzive,« je – med smehom preostalih članov ekipe – povedal David Bizjak. Skupaj z Matejem Bolko, Andrejem Roblekom in Filipom Vodnikom, ki so vsi že stari mački dvodnevnega preizkusa moči, je zastopal barve kranjskih poklicnih gasilcev.
Na startu je bilo največ policijskih ekip. Med njimi tudi mešana ekipa PP Kamnik. Kakšna dneva jih čakata? »Težka. Pravzaprav bo povsod težko, od uvodnega plavanja v mrzli vodi dalje. Ampak bo že šlo, saj smo dobro pripravljeni. Nekaj dni smo si vzeli za priprave, saj smo si ogledali traso. Vsak od nas se ukvarja s tekom. V poklicu, ki ga opravljamo, moramo biti dobro telesno pripravljeni. A prav toliko je pomembno to, da znamo stopiti skupaj in nadaljevati pot naprej, tudi ko komu zmanjka sape,« so bistvo preizkusa složno povzeli kamniški policisti Vesna Kavčič, Tina Brelih, Mitjan Vinkler in Primož Kuhar.
S preizkušnjo je najbolje opravila specialna enota policije, sledil ji je Generalštab Slovenske vojske, temu pa ekipa Policijske uprave Ljubljana.
