Ni jih malo, ki jih sončni žarki ne bi zvabili na morje. Nekateri le čofotajo in se hladijo, drugi pa morje izkoristijo za drugačne užitke – tudi Jure Daić, globinski potapljač in eden od treh Slovencev – poleg Sama Jeranka in Antona Kodermana –, ki bodo naše barve najverjetneje zastopali na ekipnem svetovnem prvenstvu v Franciji septembra letos.
Olimpijski komite nas noče priznati
Jure se s potapljanjem ukvarja od malih nog. Prvo lekcijo je dobil od očeta. Potem se je lotil košarke. Zaradi poškodbe hrbtenice je moral iskati alternative, vrnil se je k potapljanju. Začel je v ekipi H2O team, katere član in predsednik je še danes.
Leta 2005 so v Sloveniji organizirali prvo državno prvenstvo, od slovenskih pionirjev tega športa je ostal le Jure.
»Prihajajo mladi, zelo dobri so!« je navdušen, ko vidi mlade rodove, kako se spopadajo s sapo in z metri ter premagujejo samega sebe. Pet Slovencev je v svetovnem vrhu, 20 jih redno tekmuje, rekreativcev je okoli 1000. »Rad se potapljam, v tem uživam,« prizna, četudi je na poti precej ovir. »Olimpijski komite Slovenije nas noče in noče priznati za uradno športno panogo. Upam, da se bo to zdaj končno uredilo, saj smo izpolnili vse birokratske zahteve.«
Treninge in tekmovanja bolj ali manj plačujejo iz lastnega žepa. Vadijo precej, malo na suhem, več v vodi, ob koncu priprav pred pomembnimi tekmami gredo na morje. Potapljanje se deli na bazensko in globinsko. V bazenu so tri panoge – s plavutjo in brez. Najboljši je tisti, ki z enim vdihom preplava največ metrov. Tretja različica je statičen potop, pri katerem zmaga tisti, ki s potopljenimi dihali najdlje zdrži pod vodo. Pri globinskem potapljanju ločimo potop s konstantno obtežitvijo in s plavutmi, konstantno obtežitev brez plavuti, prosti potop, potop s spremenljivo obtežitvijo, potop brez omejitev in potop z uporabo balasta.
Slovenski rekorder
Če Jure vzame obtežitev, ta tehta med kilogramom in pol in dvema kilogramoma. Zanima nas, kako je z vidljivostjo tam spodaj. »V Jadranu je 40 metrov pod gladino še sedem odstotkov svetlobe, pri 90 skoraj nič. Vidiš morda le belo vrv, ob kateri se spustiš v globino.« Ko se je potopil na Bahamih, je bilo že pri 70 metrih globine temno kot v rogu. Jure je slovenski rekorder v konstantni obtežitvi s plavutmi – potopil se je 91 metrov globoko, porabil pa je tri minute in dve sekundi.
Do 244 metrov
Svetovni rekord pri potopu v globino je še vedno v lasti 42-letnega avstrijskega pilota Herberta Nitscha, ki se je letos 6. junij potopil 244 metrov globoko, do danes pa se lahko v vseh disciplinah potapljanja pohvali z 32 uradnimi svetovnimi rekordi.
Oprema
Pri potapljanju je obvezna posebna neoprenska obleka, ki je debela od dva do tri milimetre.
Pri potopu si tekmovalci pomagajo s posebno plavutjo. Če vas mika tekmovalno potapljanje,
vas bo obleka stala od 200 do 350 evrov, plavut pa od 200 do 400 evrov.
