Iz Žužemberka, točneje iz suhokrajinske vasice Pleš s 25 prebivalci, sta sestri Erika in Simona Fabjan ponesli ime Slovenije v svet. Brhki mladenki sta orali ledino vrhunske odbojke na mivki pri nas: leta 2010 sta bili deveti na evropskem prvenstvu ter 13. in 17. na tekmah svetovne serije v Seulu v Južni Koreji in Sanyi na Kitajskem. Že 2009. sta bili državni prvakinji, 2012. pa se je njuna skupna športna pot ustavila. Simona je nadaljevala kariero v paru z Andrejo Vodeb. Erika se je umaknila.
Erika in Simona sta bili s sosedo Tanjo osnovnošolski državni prvakinji v odbojki na mivki, potem sta igrali še dvoransko v Kočevju in Novem mestu. Jeseni 2008 sta se odločili, da se posvetita le igri na mivki, zato sta zapustili novomeški TPV, čeprav sta imeli sklenjeni dveletni pogodbi. |
»Ves čas sva potovali. Drugi so bili na poti, ko so odhajali na turnirje, midve pa sva morali na tuje tudi na treninge. Bili sva v Koreji, na Kitajskem in v Braziliji, bilo je precej naporno,« prizna Erika, ki od marca 2012 ne nastopa več. Čas in pozornost je namenila študiju prava, danes je v tretjem letniku, in treningu mlajših odbojkaric na mivki.
»Zavedam se, da po eni strani nisem več mlada, po drugi pa imam tudi druge cilje,« še pristavi Erika, ki pa se je v minulih dneh reaktivirala. S sestro, a ne s Simono, ampak Katarino, je nastopila na ljubljanskem turnirju Beach Volley Challenge, ki ga organizirata Odbojkarska zveza Slovenije in Športno društvo Extrem.
V družini Fabjan so štiri dekleta. Erika je rojena leta 1987, Simona 1989., Helena 1992. in Katarina 1997. »Tri igramo resno, Helena pa bolj za zabavo,« pojasni Erika, kako je pri hiši z odbojko. |
»Organizatorji so me povabili, na turnirju pa sem uživala,« odkrito pove Erika, njena nekdanja partnerica na mivki, sestra Simona, pa je na tribuni navijala in delila nasvete. Po turnirju je jasno, da Erika ni ostala ravnodušna in da jo tekmovanja – tudi na najvišji ravni! – še kako mikajo. A noče spet le potovati in iskati terenov za treninge. Meni, da bi bila rešitev v športni dvorani, ki naj bi zrasla v Črnučah, v kateri naj bi bilo vsaj šest igrišč za odbojko na mivki.
»Če se to zgodi, bi takoj začela treninge,« potrdi Erika naše domneve, v isti sapi pa pozdravi tudi precej boljši odnos Odbojkarske zveze Slovenije do igre na mivki. »Žal mi je, da nismo imeli takih razmer že pred leti. Danes se vidi, da se vsi trudijo in sodelujejo.« Nikoli ni prepozno. Naj zraste dvorana v Črnučah, sestri Fabjan bosta zagotovo prispevali bogate izkušnje in znanje.
