TRESE MREŽE

Edino dekle v moškem nogometnem oddelku

Objavljeno 08. januar 2021 11.05 | Posodobljeno 07. januar 2021 20.18 | Piše: Marko Uršič

Lara Prašnikar že pet sezon, zdaj v Eintrachtu, nogomet igra v elitni nemški ligi. Njen oče je znameniti trener in nekdanji slovenski selektor Bojan Prašnikar.

Lara Prašnikar trese mreže na nemških prvoligaških igriščih. FOTO: sportbuzzer.de
Lara Prašnikar prihaja iz znamenite nogometne družine, oče Bojan je seveda priznani trener in nekdanji selektor reprezentance Slovenije, starejši brat Luka je bil prav tako nogometaš. Je pa 22-letna članica ženske slovenske izbrane vrste posebna po tem, da že peto leto igra v nemški ligi, štiri sezone je v elitni nemški bundesligi preživela v dresu kluba Turbine Potsdam, v letošnji je članica Eintrachta iz Frankfurta. »V pretekli sezoni me je mučila poškodba stegenske mišice, v nadaljevanju sezone po koronaprekinitvi denimo nisem odigrala nobene tekme. Zato je bil glavni cilj, da se popolnoma pozdravim. Nato je seveda bilo pomembno vključiti se v novo ekipo in se boriti za mesto v ekipi. Prvi del sezone v starem letu sem z navdihom gledala naprej v novo leto,« pove Lara Prašnikar, ki je v jesenskem delu za sedemkratne nemške prvakinje in štirikratne zmagovalke lige prvakinj na 12 tekmah dosegla tri zadetke, enega od njih v pokalu. Denimo za prvo ekipo Turbine Potsdama jih je na 65 tekmah zabila 31. Kakšna pa je razlika med starim klubom iz mesta nekoč v Nemški demokratični republiki in kapitalskim središčem Frankfurtom? »Eintracht je organiziran na višji ravni, ima seveda tudi moško ekipo. Ženska vrsta ima visoke cilje, smo še mlada ekipa, a pogleduje se proti tistemu, kar je Eintracht predstavljal v preteklosti,« dodaja.

Vzornik Cesc Fabregas

Slovenski bundesligaški igralki pa z izbrano vrsto za malo ni uspelo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2022, v skupini je zmagala Nizozemska, drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije, je pred Slovenijo osvojila Rusija. »Res je za malo zmanjkalo, krivo je bilo to, da smo oktobrsko tekmo v Rusiji, kjer smo izgubile, igrale bolne. (Denimo, pred naslednjo tekmo nekaj dni pozneje v Estoniji je bilo nekaj pozitivnih testov na novi koronavirus v slovenski izbrani vrsti, op. p.). Res škoda, forma je bila osredotočena na to ključno tekmo, za vse lahko krivimo tudi slabo organizacijo. Nepazljivost ti lahko vzame vse, še vedno se zelo jezimo, nikoli še nismo bile tako blizu uvrstitvi na evropsko prvenstvo. A to je tudi vodilo za naprej, dokazale smo, da je možno storiti korak naprej,« se spominja Prašnikarjeva. Pa ni le nogomet, ukvarjala se je tudi z atletiko in rokometom. »Atletika je bila prisotna v šolskem krožku, rokomet pa sem igrala tri leta, vzporedno je bil seveda tudi nogomet. Na koncu je pretehtala ljubezen do nogometa, da sem se posvetila le njemu.« Vpis na nogometni oddelek na Gimnaziji Šiška pa je bil eden ključnih trenutkov na njeni uspešni športni poti. »To je bil najboljši korak v moji karieri, kar sem ga lahko storila. Sicer sem že v Šmartnem ob Paki trenirala s fanti, v Ljubljani pa sem bila edino dekle v moškem razredu. Po priporočilu prijateljice, ki je obiskovala to šolo, sem takoj skočila na prvo žogo pri možnosti vpisa in ni mi žal. S fanti sem tri leta vadila in pri tem nogometno napredovala v moškem oddelku, zadnje leto šolanja, ko sem že dopolnila 18 let, pa sem opravila na daljavo, saj sem že bila v Potsdamu,« je omenila Lara Prašnikar. Pri igralskih vzornikih, moškem in ženskem, pa je njena izbira naslednja: »To je bil vedno Cesc Fabregas, ko sem ga gledala v njegovih najboljših letih. Zdaj se največ naučim od Ronalda in Messija, vzornica pa mi je nekdanja napadalka nemške reprezentance, zdaj igralsko že upokojena Anja Mittag




Deli s prijatelji