Odločitev iz Brazilije 
osrečila tudi Slovence

Športni funkcionarji ne počivajo. Igre v Riu se začenjajo, z enim očesom pa se pogleduje v Tokio (olimpijske igre gosti leta 2020), kjer bo po novem, tako je odločil izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja, pet novih (starih) športov. Bejzbol, deskanje na valovih, rolkanje, športno plezanje in karate bodo novi športi na OI v Tokiu 2020. Le bejzbol je že bil del olimpijske družine, preostali so novinci. Zavoljo te peterice bo v Tokiu kar 33 športnih panog. Število udeležencev iger pa se bo s 10.500 povečalo na 11.000. »S temi športi bodo igre v Tokiu igre z največ novostmi,« je bil ob predstavitvi sklepa MOK zadovoljen podpredsednik John Coates iz Avstralije. Ni treba poudarjati, da so hoteli pri MOK poskrbeti za dodatno popularnost iger v deželi vzhajajočega sonca. Bejzbol in ženska različica softbol sta povratnika na igre po kratkem premoru. Dekleta so tekmovala med letoma 1996 in 2008, bejzbol pa je bil v programu že štiri leta prej, od Barcelone 1992. Uspeh slavi tudi karate, ki spada med tri najbolj razširjene borilne športe na svetu. Ob vsem spoštovanju do vseh petih novincev pa je v slovenski javnosti največ zanimanja požela vest, da je met novimi športi tudi športno plezanje. »Olimpijski komite Slovenije je zelo vesel te novice in čestita Planinski zvezi Slovenije, ker je stopila v družino olimpijskih športnih panog. Odločitev je pomembna za slovenski šport, ker smo zelo uspešni v športnem plezanju in si tako na olimpijskih igrah v Tokiu povečujemo možnosti za slovenske medalje,« je ob tej priložnosti dejal generalni sekretar olimpijskega komiteja Edvard Kolar. Načelnik Komisije za športno plezanje PZS Aleš Pirc se nadeja, da bodo te spremembe pozitivno vplivale na šport. Pričakuje, da bo na voljo več finančnih sredstev. »Čim prej moramo v Sloveniji začeti načrtne priprave tudi v disciplini hitrost, ki bo ena od treh olimpijskih preizkušenj. Te discipline do zdaj v Sloveniji na najvišji ravni nismo gojili,« je še pristavil Pirc.

Bo plezanje atletika?

»Škoda je edino, da je za zdaj v olimpijsko središče sprejeta le kombinacija vseh treh tekmovalnih disciplin (težavnost, balvani in hitrost), ki so precej različne in vsaka zase zahtevajo specializacijo. Takšen sistem tekmovanja bo odražal najbolj vsestranskega plezalca, vendar vprašanje, kako vrhunskega v le eni od teh disciplin,« pa je opozorila Mina Markovič, evropska prvakinja, svetovna podprvakinja in trikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju. »To se sliši sanjsko, vendar ni vse tako pozitivno, kot se zdi. Plezanje naj bi se pridružilo olimpijskim športom v obliki kombinacije vseh treh disciplin, kar pomeni drastično spremembo športa, kot ga poznamo. Hitrostno plezanje se je v zadnjih letih drastično spremenilo. Zaradi istega naklona, istih oprimkov in istih gibov je po mojem mnenju postalo bolj podobno atletiki kot plezanju,« se je s skepso pridružil Mini Markovič tudi Domen Škofic, najuspešnejši slovenski reprezentant s tremi zmagami v svetovnem pokalu v težavnosti. V tem hipu blesti Janja Garnbret, evropska podprvakinja v težavnosti ter svetovna in evropska mladinska prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju. Danes šteje 17 let, čez štiri leta jih bo imela 21. »Udeležba na olimpijskih igrah z dobrimi rezultati bi bila vrhunec naših prizadevanj ter izpolnitev mojih ambicij in želja,« Korošica ne skriva ambicij. Ni se bati za nove uspehe slovenskega športa.