Za katero državo se najbolj izplača osvojiti olimpijsko odličje?

LJUBLJANA – Na letošnjih 23. zimskih olimpijskih igrah sta bila podeljena 102 kompleta odličij (103 zlata ter po 102 srebrni in bronasti). Za vsake igre se sicer ustvarijo nova odličja z motivi, ki odsevajo kulturo in simbole države gostiteljice iger.

Odličja, podeljena v Južni Koreji, je zasnoval oblikovalec Lee Suk-woo, tehtajo pa dobrega pol kilograma (586 g). Že od iger v Stockholmu leta 1912 športniki ne prejemajo takšnih iz čistega zlata, ampak samo pozlačena. Tako je najžlahtnejše odličje iz Pjongčanga dejansko iz srebra, samo 6 gramov je v njem zlata (1 % mase). V primeru finančne stiske je torej za športnike boljše, da jih prodajo na dražbi, kjer v ZDA dosegajo ceno med 16.000 in 40.000 evri, kot pa da jih pretopijo v žlahtne kovine in prodajo te. Seveda pa se večina športnikov za to ne bi odločila, saj so zanje neprecenljiva.

Faku 12.810 neto in 17.500 evrov bruto, Koširju pa 8540 neto in še 15.000 bruto

Športniki za nastope na olimpijskih igrah niso plačani, kljub temu pa države in posamezni olimpijski komiteji nagradijo dobitnike olimpijskih odličij in njihove trenerje. Slovenski športniki so denarno nagrajeni od Ministrstva RS za šolstvo, izobraževanje, znanost in šport, pa tudi od Olimpijskega komiteja Slovenije. Do teh iger (od leta 1994, ko je prvič nastopila kot samostojna država) je Slovenija osvojila dve zlati, štiri srebrna in devet bronastih, torej 15 vseh skupaj na zimskih igrah, zdaj pa ima srebrno in bronasto več.


Država bo letos prihranila, saj zlatega odličja, ki bi bilo nagrajeno s 17.080 evri, slovenski športniki niso osvojili. Jakovu Faku bodo za srebrno kolajno podarili 12.810 evrov, bronastemu Žanu Koširju pa 8540 evrov. Ti zneski niso obdavčeni, medtem ko denarne nagrade olimpijskega komiteja so. Dobitnika kolajn iz Pjongčanga bosta tako na svoja računa prejela še dodatek, in sicer Fak 17.500 evrov, Košir pa 15.000 evrov bruto. Od tega jima bodo takoj odtegnili 25-odstotno akontacijo dohodnine, prihodek pa se upošteva še v izračunu letne dohodnine, tako da je ta znesek na koncu še nekoliko nižji. Za zlato so imeli predvideno nagrado 20.000 evrov bruto. Nagrajena bosta tudi njuna trenerja, tako od ministrstva kot od komiteja. 

Sosede radodarnejše

Glede na gospodarski položaj in slovenski BDP nagrade v Sloveniji po naši oceni niti niso tako nizke, kljub temu pa se ne morejo primerjati s tistimi v državah iz naše bližine.


Italija izmed naših sosedskih držav najbolje nagrajuje svoje olimpijske šampione. Tako bo smukaška olimpijska prvakinja Sofia Goggia, ki je bila najhitrejša v smuku, prejela slabih 135.000 evrov, s kolikor Italija nagradi zlato olimpijsko odličje, za srebro dobijo športniki približno 67.000 evrov, za bron pa skoraj 45.000 evrov. Tudi Madžarska razpisuje lepe nagrade za osvajalce olimpijskih kolajn. Zlato je pri njih vredno skoraj 102.000, srebro dobrih 72.000, bron pa skoraj 58.000 evrov.

V Nemčiji skromnejši kot v Sloveniji

Naj omenimo še Nemčijo, s katero se radi primerjamo, čeprav po uspehih večinoma capljamo daleč za njo. Toda pri nagradah to začuda ne drži. Nemški športniki so za zlato olimpijsko kolajno nagrajeni s skoraj 18.000 evri, za srebrno s skoraj 14.000, za bron pa s skoraj 9000 evrov.

Rekordne nagrade v Singapurju

Najboljše bi bilo zmagati, če bi prišli iz Singapurja, v tej azijski državi bi bil namreč športnik za zlato nagrajen z 813 tisočaki, za srebro s 406 tisočaki, za bron pa z več kot 203 tisočaki evrov. Seveda pa ni bilo niti najmanjše nevarnosti, da bi to vsoto komu tudi izplačali. Singapur je imel na letošnjih olimpijskih igrah samo eno športnico, in sicer hitrostno drsalko Cheyenne Goh, ki je prva Singapurka na zimskih olimpijskih igrah v zgodovini, izpadla pa je že v kvalifikacijah.

Nekatere države brez finančnih nagrad

Za športnike, ki se z olimpijskih iger vrnejo z odličjem okoli vratu, pa posebnih finančnih daril ne podeljujejo v Veliki Britaniji ter na Švedskem in Norveškem.