GRE NA BOLJE

Vidi luč na koncu predora

Objavljeno 06. februar 2018 15.02 | Posodobljeno 06. februar 2018 15.03 | Piše: Marko Uršič

Biatlonec Klemen Bauer je sezono odlično začel, nato se je ustavilo. Četrtemu z OI v Vancouvru optimizem vlivajo uspešne priprave.

Klemen Bauer še vedno sanja o olimpijski kolajni. FOTO: IGOR MALI

LJUBLJANA – Na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 je bil zelo blizu bronastemu odličju v biatlonskem sprintu, a ga je na tretjem mestu po času presprintal Jakov Fak, takrat še olimpijec za hrvaške barve. Zdaj prihajajo olimpijske igre na razdeljenem Korejskem polotoku, v sebi pa je razdeljen tudi, po Jakovu Faku, drugi udarni slovenski biatlonec Klemen Bauer. Letošnjo sezono je v Östersundu odlično začel, na 20 km je bil deseti, tudi pred 12. Mrkopaljčanom, nato pa je razen 22. mesta v sprintu v Hochfilznu in 27. v zasledovanju v Anterselvi pristajal na mestih okoli 40. Torej, Klemen, kaj se dogaja?

»Res je, začelo se je zelo obetavno, tudi jaz sem nekako upal, da bi se to lahko nadaljevalo. Nato pa se je na vsaki tekmi zgodilo to, da je za končni rezultat zmanjkal en detajl. Vemo, da se morajo za vrhunsko uvrstitev uskladiti vsi detajli, vedno je bilo krivo ali streljanje ali pa malce slabši tek. Posledica je bila ta, da je bil nato rezultat bolj kot ne povprečen. Resnično žal mi je za to, ker bi mi res na vsaki tekmi, kjer sem se uvrstil med 30. in 40. mestom, zgrešeni strel manj sliko veliko izboljšal. Če ne drugega, v tolažbo mi je vsaj to, da je videti luč na koncu predora, da je še vedno ta priključek s konkurenco. Ker če bi enkrat dejal: 'V redu, vse sem zadel, a bil sem 40.', potem bi odvrnil, to je to. Tako pa bi lahko z vsemi zadetimi streli bil blizu deseterice. To pa je že tisto, s čimer bi bil zadovoljen,« je Klemen Bauer malce pofilozofiral.

»Za menoj je tritedenski sklop priprav na visoki nadmorski višini v Anterselvi, vmes so bile tudi preizkušnje za svetovni pokal, moram reči, da se zelo dobro počutim. Vadba je stoodstotno uspela, razmere so bile super, menim, da bo učinek tega treninga v naslednjem tednu, tako kot sva načrtovala s trenerjem Tomašem Kosom, takšen, da bo forma prišla na vrhunec. Veselim se, z nestrpnostjo čakam, da vidim, ali bo resnično tako. Verjamem pa, da bo,« je 32-letni Ihanec malce na trnih. S kakšno uvrstitvijo bi bil denimo zadovoljen v Pjongčangu? »Zdaj bi se lahko pošalil in rekel, da si želim izboljšati svojo najboljšo uvrstitev na olimpijskih igrah. Vemo pa, da bi bilo za to treba imeti izjemno tekmo, upati bi moral tudi na kakšno napako favoritov. To so pač sanje, ki ostajajo. Vesel pa bi bil vsake uvrstitve blizu tega,« upa Klemen Bauer. 

Deli s prijatelji