PO KONCU

Olimpijski stadion bodo spremenili v muzej

Objavljeno 26. februar 2018 16.28 | Posodobljeno 26. februar 2018 16.28 | Piše: Miha Šimnovec

Organizatorji OI se zavedajo, da bodo nekatera tekmovališča poslej samevala. Tisti, ki živijo od smučarskega turizma, bentijo zaradi zaprtih smučišč za turiste.

Seveda ni manjkal ognjemet.
GANGNEUNG – S sklepno slovesnostjo se je včeraj spustil zastor na 23. zimske olimpijske igre v Pjongčangu, katerih celotni proračun je znašal okrog 10 milijard evrov. To je dvakrat več, kot so južnokorejski prireditelji sprva načrtovali, in približno petkrat manj, kot so stale prejšnje ZOI leta 2014 v Sočiju. Ob operativnih stroških so v proračun Pjongčanga, ki ima z okolico vred okrog 40.000 prebivalcev, zajeta tudi sredstva za infrastrukturo, šest od dvanajstih tekmovališč so zgradili povsem na novo.
image
AP Chen Jining, župan Pekinga, kjer bodo prihodnje igre, je prevzel olimpijsko zastavo.

Arena je bila le začasna

Večina bo poslej samevala, veliko vprašanje je namreč, koliko prizorišč bo še služilo svojemu namenu. Že zaradi velike oddaljenosti je težko verjeti, da bodo odgovorni pri mednarodnih zvezah tukajšnji skakalni center, stadiona za biatlon in tek na smučeh, stezo za bob in sankanje itn. že kmalu uvrstili na koledar tekem za svetovni pokal.
10
milijard evrov je znašal proračun olimpijskih iger v Južni Koreji.

Ker so vedeli, da bi težko še kdaj napolnili Olimpijski stadion (s 35.000 sedeži), na katerem sta bila slovesno odprtje in zaključna slovesnost, so zgradili začasno areno. Po koncu iger jo bodo zmanjšali (za 5000–10.000 gledalcev) in preuredili v nekakšen zgodovinski muzej, ki bo kot spomenik OI 2018.
10
milijard evrov je znašal proračun olimpijskih iger v Južni Koreji.

image
AP Športniki, med njimi Pita Taufatofua iz Tonge (skrajno levo) in Američanka Lindsey Vonn (tretja z leve), so se fotografirali s predsednikom MOK Thomasom Bachom (peti z leve).

Z izjemo preizkušenj v hitrostnem drsanju (predvsem na kratkih progah) in, recimo, sobotnem paralelnem veleslalomu, v katerem je – mimogrede – Sangho Lee v polfinalu izločil Slovenca Žana Koširja in osvojil zgodovinsko prvo (srebrno) kolajno na tej prireditvi za Južno Korejo v deskanju na snegu, tukajšnje tekme niso pritegnile prav veliko domačih športnih navdušencev. Toda prireditelji nas prepričujejo, da so bile skorajda vse razprodane. »Vstopnice so se prodajale veliko bolje, kot smo pričakovali,« je večkrat ponovil Sung Baik You, predstavnik za odnose z javnostmi prireditvenega odbora Pjongčang 2018 (POCOG), in navedel nekaj primerov tekem, ki naj bi bile razprodane. Ko mu je ena od japonskih novinark navrgla, da je med ženskim hokejskim dvobojem med Korejo in Švico, ki jo je izpostavil, videla še veliko praznih sedežev, ji je odvrnil, da to še ne pomeni, da gledalcev ni bilo v dvorani. »Lahko da so bili tisti trenutek na hodniku, lahko pa so zaradi kakšnih obveznosti tudi prej zapustili areno,« je poudaril.
image
REUTERS Utrinek s sklepne prireditve

Zastavo nosil Flisar
Slovensko zastavo je na sklepni slovesnosti nosil Filip Flisar. »Že to, da prideš na stadion, je posebna čast, da lahko povrhu nosiš zastavo, je še toliko večja,« je povedal 30-letni Mariborčan in se pošalil, da – glede na to, da poleg njega v Pjongčangu ni ostal noben drug naš športnik – ni zmagal v kakšni hudi konkurenci.

Stanovanja bodo prodali

image
Slovensko hišo je obiskalo 1420 povabljenih gostov in 2230 naključnih obiskovalcev.

Organizatorji in številni prostovoljci so se sicer trudili po svojih najboljših močeh, dihali so s športniki in igrami, tega pa ni mogoče reči za učitelje smučanja, izposojevalce smučarske in deskarske opreme ter lastnike kavarn in gostiln v Jeongseonu, Jongpjongu, Phoenix Parku in okolici. Zaradi OI so namreč že 20. januarja zaprli vsa smučišča za turiste, prepoved zanje bo veljala skoraj do konca marca, ko se bodo iztekle še paraolimpijske igre. Ljudje, ki živijo od smučarskega turizma, so se od vsega začetka pritoževali nad izgubo dohodka, toda njihovi protesti so ostali neuslišani. Ignorirali naj bi jih tudi domači mediji.
Da so lahko gledalce hitreje dostavili do prizorišč, so od letališča v Seulu zgradili progo za hitri vlak do Gangneunga, kjer sta bila glavna olimpijska in medijska vas. V stanovanjih v visokih stolpnicah, v katerih smo skoraj tri tedne bivali športniki in novinarji z vsega sveta, so bila stikala, tla, mize, omare in drugo pohištvo prekriti s posebno plastiko, da jih ne bi poškodovali. Na to so nas opozarjali tudi napisi ob vhodih, na njih so bile tudi cene za morebitne okvare in poškodbe; po našem odhodu bodo stanovanja ponudili v prodajo. 
Na vrhu Norvežani
Najuspešnejša država na 23. zimskih OI je bila Norveška, ki je osvojila kar 39 kolajn – po 14 zlatih in srebrnih ter enajst bronastih. Prav toliko najžlahtnejših lovorik ima Nemčija, ki ima ob tem še deset srebrnih in sedem bronastih. Sledijo Kanada (11 z, 8 s, 10 b), ZDA (9 z, 8 s, 6 b) in Nizozemska (8 z, 6 s, 6 b). Slovenija je z dvema kolajnama, srebrno biatlonca Jakova Faka in bronasto deskarja na snegu Žana Koširja, na lestvici končala na 24. mestu med tridesetimi državami, kolikor jih je imelo v Pjongčangu svoje športnike na zmagovalnem odru. Naslednje zimske OI bodo leta 2022 v Pekingu, torej prav tako v Aziji.
Deli s prijatelji