TRENER

Marijan-san osvaja Fukuoko

Objavljeno 04. februar 2013 14.05 | Posodobljeno 03. februar 2013 21.48 | Piše: Rok Tamše

Slovenski nogometni trener Marijan Pušnik je nov izziv našel na Daljnem vzhodu.

Marijan Pušnik s svojimi japonskimi varovanci (foto: osebni arhiv).

FUKUOKA – Potem ko si je nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Zdenko Verdenik že ustvaril trenersko ime tudi na Japonskem, je svojo priložnost v deželi vzhajajočega sonca dočakal še Marijan Pušnik. Koroški strokovnjak, ki je vodil Dravograd, Celje, Maribor in velenjski Rudar, deloval pa je tudi v Iranu, se je januarja podal v novo trenersko avanturo, prevzel je vodenje drugoligaša Avispa Fukuoko, ki je bil nazadnje prvoligaš leta 2011. Fukuoka je šesto največje mesto na Japonskem, z obrobjem ima 2,5 milijona prebivalcev. Leži se na otoku Kjušu in je od vseh največjih japonskih mest najbližje Južni Koreji in Kitajski. »Po prvih tednih so vtisi zelo dobri. Kar uspešno se privajam na novo okolje in drugačno kulturo. Moj klub je med manjšimi v drugoligaški konkurenci, razpolagamo s proračunom okrog 12 milijonov dolarjev. Lansko sezono (ta traja od marca do novembra, op. p.) so končali na 18. mestu med 22 moštvi. Letos hočemo biti vsaj v sredini lestvice, pozneje pa je v načrtu napredovanje v prvo ligo,« je pojasnil 52-letni Dravograjčan, ki je ta čas z moštvom na 10-dnevnih pripravah v 300 kilometrov oddaljenem Mijazakiju.

Pospešeno se uči japonščine

Že prej je nove varovance spoznaval v zmagi in porazu na dveh prijateljskih tekmah z univerzitetnima ekipama. »Japonci nimajo tretje lige. V tem rangu so univerzitetna moštva, kjer se najdejo dobri igralci za profesionalne klube v prvi in drugi ligi,« Pušnik že osvaja japonske nogometne razmere. »Tu je drug svet v primerjavi z našo nogometno sceno. Na moji predstavitvi je bilo okoli 50 novinarjev, 20 fotoreporterjev in številne televizijske ekipe, prvi trening si je ogledalo 400 ljudi. Novinarji so prisotni ves čas, na voljo sem jim pred treningih in po njih. V centru za trening imamo tri igrišča, občasno pa vadimo tudi na glavnem stadionu, ki sprejme 22.000 gledalcev. Živim v prijetnem okolju, le tri km od centra za trening, do središča mesta imam 12 km. Kar dobro se znajdem, osvojil sem že nekaj osnov japonščine in nogometne izraze,« razlaga Marijan-san, ki je znan po svoji delavnosti in doslednosti. »Maskota kluba je čebela, in v pogovorih z novimi sodelavci sem razložil, da moramo biti še toliko bolj marljivi. Bili so navdušeni, glede tega smo hitro našli skupni jezik. Igralci so zelo disciplinirani, nič jim ni težko. Je pa res, da v igri niso kaj prida ustvarjalni in so šibki v improvizaciji. Ob tem me preseneča niti to, da kažejo en obraz na treningu, na tekmah pa so povsem drugačni. Tu je še precej prostora za napredek,« opisuje značaj svojega novega moštva, v katerem ima ob domačih fantih tudi po enega Brazilca in Južnokorejca, drugoligaši imajo lahko tri tujce: »Kar se tiče okrepitev, imam zaenkrat zvezane roke. Vodstvo kluba ima svoje poglede glede nakupov igralcev, pri tem pa delujejo različni lobiji. Verjetno bom dobil še enega Brazilca. Po doslej videnem me najbolj skrbi zaradi obrambe in vratarjev.«

Pušnik ima še mesec dni časa, da povsem spozna in uigra udarno zasedbo, prvenstvo v ligi J2 traja od 3. marca do 24. novembra. Na voljo ima 25 igralcev, med njimi je precej mladih. »Saj drugače me niti ne bi povabili. Je pač treba na novo graditi in ustvariti moštvo. Pri tem mi je v veliko pomoč prevajalec, ki je študiral v ZDA, kot prevajalec pa je pomagal dvema japonskima nogometašema v Southamptonu. Zato mu je domač tako ameriški kot evropski način razmišljanja, kar mi pride še kako prav. Lepo sodelujeva, in dokler ne opravim obveznega japonskega vozniškega izpita, mu zaupam tudi svoj avto,« je še povedal Dravograjčan, ki se je dobro znašel tudi v radijskem intervjuju, ko je sinu in možu voditeljice čestital za rojstni dan kar v japonščini. Komunikacijskih šumov na poti do nogometnega uspeha z Avispa Fukuoko – pred petimi leti jo je vodil Nemec Pierre Littbarski, sredi 90. let pa je zanjo igral Hugo Maradona, brat slovitega Diega – torej ne bi smel imeti.

Deli s prijatelji