Zlatorogovi fantje dodatno pozlatili klubske vitrine

Pokalni vlak iz smeri Maribora je na celjsko železniško postajo, in to brez zamude, pripeljal na prvi tir. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so namreč na zaključnem turnirju slovenskega pokala v mestu ob Dravi še dvajsetič, šestič zapored, osvojili lovoriko in po superpokalnem naslovu z vmesno postajo napovedali, da želijo na koncu sezone v svoje vitrine spraviti še 21. naslov državnega prvaka. Statistično je odigrano v dvorani Tabor bilo videti naslednje – polfinale: Celje Pivovarna Laško : Gorenje 26:23 (18:10; Blaž Janc 7, Luka Žvižej 6; Luka Mitrović in Matjaž Brumen po šest zadetkov), Maribor Branik : Riko Ribnica 32:23 (16:7; Matic Verdinek 7, Gašper Hrastnik 6; Nik Henigman 6, Janez Skušek 5), tekma za tretje mesto: Gorenje : Riko Ribnica po dveh podaljških 37:35 (31:31, 28:28, 16:16; Brumen 9, Gregor Potočnik in Rok Golčar po 6; Blaž Nosan 7, Jan Grebenc 6), finale: Celje Pivovarna Laško : Maribor Branik 36:28 (18:14; Janc 10, Žvižej 7; Aleksander Špende 7, Verdinek, Andraž Kete in Tadej Sok po 4).

Finale pred finalom domačega pokala je bil seveda polfinalni obračun med Celjani in Velenjčani. Prvi so si v uvodnih 30 minutah po zaslugi vratarja Urbana Lesjaka in nasprotnih napadov nabrali lepo prednost, Gorenjevi igralci so se v drugem polčasu sicer rezultatsko približali, a na dlani je tudi povsem jasno, da imajo knežji rokometaši posamično tako vrhunske igralce, da bi le kolektivni slab dan lahko preprečil savinjsko zmago. »Odigrali smo vrhunski prvi polčas, a na nobeni tekmi si ne smemo dovoliti takšnega padca zbranosti oziroma takšne igre v napadu, kot smo jo pokazali v drugem polčasu. O tem bodo fantje gotovo slišali svoje. Deset minut po premoru smo odigrali po željah, nato je sledilo nekaj neizsiljenih napak, ki mi gredo pošteno na živce,« je bil razburjen trener Celja Pivovarne Laško Branko Tamše. »Prvi polčas smo nerazumljivo odigrali zelo slabo. Predvsem je šepala naša učinkovitost v napadu, na drugi strani so tekmeci to kaznovali. Glede na potek dogodkov na igrišču v prvih 30 minutah je bila razlika osmih golov previsoka. V nadaljevanju smo zaigrali tako, kot smo se dogovorili. V obrambi smo bili bojeviti, zato so Celjani težko prihajali do ugodnih strelov. Ni veliko manjkalo in bi jih dokončno ujeli, a smo storili nekaj napak,« je ocenil Borut Plaskan, trener Gorenja.

Največ pokazali

Tudi v finalu je že omenjena celjska kakovost prišla do izraza, besedno so se izrazili tudi trener in igralci. »Imeli smo veliko željo, da osvojimo pokalni turnir, hkrati pa smo se zavedali moči naših tekmecev. Na mariborski turnir smo se temeljito pripravili in ga tudi zasluženo osvojili, v dveh dneh smo pokazali največ od vseh štirih ekip,« je ocenil Branko Tamše. »Prvi cilj v tej sezoni smo izpolnili. V dveh dneh smo se morali dobro potruditi, že sobotni finale pred finalom z Velenjčani nas je malce utrudil, kar se je poznalo na finalni tekmi. Gremo naprej, pred nami je še šest tekem v državnem prvenstvu, naš cilj pa vsem kristalno jasen,« je bil kristalno jasen vratar Celjanov Urban Lesjak. »Nagrada za najboljšega igralca sklepnega turnirja je lepa potrditev tega, kar delamo, a to ni le moja nagrada, temveč tudi vseh mojih soigralcev, ki so to omogočili,« je dodal kapetan Luka Žvižej. Aleksander Špende, rokometaš Maribora Branika, je navrgel: »Uvrstitev v finale je bil naš prvi cilj, drugi pa, da se čim bolje zoperstavimo Celjanom in jih morda poskušamo presenetiti. Namera se nam ni posrečila, ne glede na to pa sem ponosen na soigralce in vse v našem klubu.«