PODČETRTEK – »Prvenstvo, ki ga končaš z medaljo, je vedno uspešno,« je hitel razlagati selektor Simon Božič, ki je z reprezentanco deklet v odbojki sede slavil bron. Slovenke so v malem finalu evropskega prvenstva v Podčetrtku s 3:2 v nizih odpravile Nizozemsko. Zlato je šlo v Ukrajino, ki je bila v ponovitvi finala izpred dveh let boljša od Rusije s 3:2. Prav Ukrajinke so si z zmago na prvenstvu stare celine zagotovile neposredno uvrstitev na paraolimpijske igre v Rio 2016, Rusija, Slovenija in Nizozemska pa bodo imele priložnost za to marca prihodnje leto na svetovnem pokalu na Kitajskem. V slovenskem taboru razočaranje ni bilo pretirano, čeprav se je Rio na domačih tleh izmuznil iz rok. »Mislim, da smo lahko ponosni na to tekmovanje,« poudarja selektor Božič, ki je imel na voljo 11 igralk. Poleg kapetanke Lene Gabršček so dres Slovenije ponosno nosile še Regina Terbuc Roudi, Suzana Ocepek, Mira Jakin, Marina Cencelj, Jasmina Zbil, Nadja Ovčjak, Danica Gošnak, Senta Jeler, Tjaša Korbar, Jana Ferjan. V predtekmovanju so s 3:0 opravile z Nemčijo, Madžarsko in Hrvaško, v četrtfinalu pa z identičnim rezultatom še s Finsko. V polfinalu je bila Ukrajina premočna, peterica visokih in močnih nekdanjih igralk stoječe odbojke je bila previsoka ovira.
Stopile skupaj
»Ni razloga za nezadovoljstvo. Najprej bi rad čestital Romanu Pungartniku in njegovi ekipi za vrhunsko organizacijo. Vse ekipe so imele izvrstne razmere,« je Božič izpostavil organizacijsko plat tekmovanja (Pungartnik je tekmovanje organiziral skupaj z Zvezo za šport invalidov Paraolimpijskim komitejem). »Z igro sem zadovoljen. V boju za tretje mesto sem zaigral s postavo, ki je nismo uigravali, a so se dekleta dobro ujela,« je Božič očitno presenetil nizozemskega kolega. Oba, slovenski in nizozemski selektor, pa še nista vrgla puške v koruzo, da bi njuni reprezentanci nastopili na paraolimpijskih igrah v Riu. »Čaka nas svetovni pokal na Kitajskem. Ena vozovnica je še na voljo. Treba se bo pogovoriti z igralkami ter zastaviti jasen program,« je Božič nekaj minut po tekmi za bron že mislil na novo tekmovanje.
Pikolovski birokrati Roman Pungartnik je priznal, da so funkcionarji evropske zveze odbojke sede dvomili o dobri organizaciji. Ko so videli, da je vse, kot mora biti, so se lotili malenkosti: ugotovili so, da pobiralke niso pravilno brisale žog in da je bila črta pri igrišču za milimeter premaknjena. »Ob koncu so uvideli, da so bili pretirano nervozni,« je še dodal Pungartnik, ki ne skriva ambicij, da bi tekmovanja invalidov še organiziral. |
Medtem so se naše igralke veselile z navijači in domačimi, ki so prišli podpret dekleta. Tisti, ki jih ni bilo v Podčetrtek, so navdušeno spremljali videoprenose, ki jih je opravil Vlado Lipovšek z ekipo. »Pokazale smo, da znamo stopiti skupaj, ko nam ne steče po načrtih,« je bila nad soigralkami navdušena kapetanka Lena. Ko je še igrala običajno odbojko, jo je novi trener v Celju zavoljo hendikepa (Lena je od rojstva brez leve roke) postavil na stranski tir. Danes se temu 21-letna študentka psihologije le smeje z medaljo okoli vratu. Za nameček je bila pri teh letih še kapetanka reprezentance. »Ni bilo lahko, trudila sem se. Priznam pa, da sem imela prve dneve prvenstva precej treme. Nisem bila vajena, da igram pred tako številno publiko. Na tem mestu še enkrat hvala vsem navijačem!« je sklenila Lena.
Če bo Slovenija vnovič želela prav na vrh, bo morala nemudoma povečati bazo igralk. Selektor Božič in njegov pomočnik Branko Mihorko se resno spogledujeta tudi z naturalizacijo igralk, ogledani že imata dve v Bosni in Hercegovini, ki ženske ekipe sploh nima. Mladim bi rada zagotovila štipendije in jih motivirala, da se ukvarjajo s tem športom. V svetu imajo to rešeno sistemsko: Rusinje in Ukrajinke le trenirajo in igrajo tekme, financira jih država. Na Nizozemskem so igralke zaposlene na paraolimpijskem komiteju in odbojkarski zvezi. Čeprav razmere v Sloveniji (naše igralke študirajo ali hodijo v službe, zvečer pa trenirajo) še niso optimalne, so Slovenke dokazale, da je treba na njih vedno računati.
