LJUBLJANA – Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec je z vso športno družino zelo zadovoljen zaradi še ene dobljene bitke na finančni fronti. Vlada Republike Slovenije je namreč ta mesec za programe športa v prihodnjem letu in letu 2019 odobrila 3,6 milijona evrov več denarja, kot je bilo prvotno predvideno. To pomeni, da bo v prihodnjih dveh letih za področje športa namenjenih po 18,3 milijona evrov proračunskih sredstev. »Hvaležni smo, da je vlada tudi na takšen način pokazala odnos do pomembne vloge športa v naši družbi. V prvi vrsti bo ta denar šel za razvoj mladih športnikov. S tem želimo ohraniti kontinuiteto rezultatov v članskih kategorijah, kjer lahko zdaj denimo v veslanju, plavanju, atletiki, gimnastiki in še kje opažamo precejšnjo luknjo. Temu se želimo v prihodnje izogniti. Tipični primer dobrega vlaganja v mlade športnike in trenerje je Kajakaška zveza Slovenije, ki ima precej perspektivnih športnikov, ti pa bodo nasledili današnje ase, kot sta Kauzer in Savšek,« je pojasnil prvi mož OKS, ki nestrpno čaka na februarske zimske olimpijske igre v Pjongčangu.
Športnomedicinski centri
Že maja prihodnje leto pa bo na vrsti skupščina OKS, kjer bodo v skladu z novim zakonom o športu spremenili tudi nekatera pravila krovne športne organizacije. Slišati je, da bo na mizi pobuda o maksimalno dveh mandatih na položaju predsednika OKS. Medtem se Gabrovec posveča projektom, ki jih je zastavil ob nastopu funkcije pred tremi leti. V zadnjem obdobju se po državi odpirajo olimpijski športnomedicinski centri (»Ta projekt traja že predolgo,« je Gabrovec posredno kritičen do neučinkovitosti ministrstva za zdravje.). V načrtu je osem tovrstnih centrov, trenutno je potrjenih šest: Zavod za varovanje zdravja in Inštitut za medicino športa v Ljubljani, bolnišnica Jesenice, Medicinska fakulteta Maribor s partnerjem Terme Čatež, Center zdravja As s partnerjem Vitalis in bolnišnica Celje s partnerjema Ambulanto Mežnar in Termami Zreče. Čakajo še na UKC Ljubljana in bolnišnico Ptuj. Pri tem Gabrovec opozarja, da v zakonu o zdravstvu iz leta 2007 piše, da pristojno ministrstvo zagotovi denar in poskrbi za izvajanje dodatnih pregledov za registrirane športnike ob sistematskih pregledih do študentskega obdobja. V desetih letih se to še ni uresničilo.
Nacionalna športna kartica
V ospredju je tudi projekt nacionalne športne kartice, ki je z novim zakonom postal več kot zgolj evidenca vseh športnikov iz tekmovalnih sistemov. Teh je pri nas 56.860. »Radi bo ustvarili tudi dodaten vir zaslužka za posamezne športne zveze. Na podlagi te kartice bodo imeli športniki s pomočjo sponzorjev med drugim namreč bonitete v življenjskem in nezgodnem zavarovanju. Tu si želimo delovati preventivno, torej da za športnike skrbimo na vseh ravneh, že pred morebitnimi poškodbami. Ta projekt bomo končali v kratkem,« zatrjuje šef OKS, ki bo decembra 2018 naskakoval svoj drugi mandat na vrhu OKS. Sodeč po javnih napovedih bo imel vsaj enega močnega tekmeca v predsedniku Rokometne zveze Slovenije in predsedniku uprave Gorenja Franju Bobincu. Ob zgoraj omenjenih projektih in olimpijskih kolajnah se lahko Gabrovec pohvali tudi s Fundacijo za dodelitev denarne pomoči – štipendij športnikom iz socialno šibkih okolij in dejstvom, da je poskrbel za večjo vlogo in veljavo športa na lokalni ravni. Pa se Gabrovec obremenjuje z ohranitvijo položaja? »Bolj kot na to se osredotočam na to, da izpeljemo zastavljene projekte in da so naši športniki uspešni na vseh tekmovanjih. Jasno, olimpijske kolajne imajo posebno težo pri našem delovanju,« je odvrnil vodja olimpijske družine.
