Sanja o tem, da bi nekoč ujel Zavca

PTUJ – Čeprav so Andreju Bakoviću tik pred zdajci zamenjali tekmeca, je z odliko opravil prvi profesionalni dvoboj v boksu. Na sobotni 37. zlati rokavici Ptuja je namreč le še potrdil svojo izjemno tehnično podkovanost in že v drugi rundi obračuna supervelterske kategorije (do 69,85 kg) prisilil k vdaji Branislava Malinovića iz BiH. »Na tehtanju sem videl, da je nasprotnik dosti nižji od mene, zato sem boksal z razdalje in veliko uporabljal prednji (desni) direkt. Ko sem videl priložnost, sem sprožil močnejši levi aperkat v telo, s katerim sem ga spravil na kolena,« je pojasnil 27-letni Ljubljančan. Čeprav je imel nekoliko več treme kot pred amaterskimi dvoboji, tega ni bilo opaziti. Takoj po začetnem gongu je prevzel pobudo in kot za stavo zadeval tekmeca, ki je začel že v prvi rundi krvaveti iz nosu. Ko je spoznal, da ni kos našemu boksarju, je Malinović vse sile uperil v nasprotne napade, s katerimi je poskušal presenetiti Bakovića. Toda Andrej se je spretno izmikal njegovim udarcem, sam pa je bil sila natančen. V drugi rundi je član ljubljanskega BK Tivoli premaknil še v višjo prestavo, kar se je poznalo tudi na Branislavovem vse bolj krvavem obrazu, zaradi katerega ga je sodnik napotil k njegovemu trenerju, da mu je obrisal nos. Kmalu zatem je šel boksar iz BiH po nizu prejetih udarcev prvič na kolena, ko je nekaj trenutkov zatem to storil še drugič, pa je sodnik prekinil dvoboj in za zmagovalca razglasil Bakovića. »Sprva je bilo rečeno, da bom boksal z Mirsadom Husićem, v četrtek pa se je zgodila menjava. Ne bom rekel, da se me je Mirsad ustrašil, predvidevam pa, da so v njegovem taboru ocenili, da fant nima dovolj izkušenj. Če o Mirsadu ne vem ničesar, pa Branislava poznam. Ima dosti amaterskih dvobojev in zagotovo je boljši od Husića,« je Šiškar povedal o Malinoviću, ki je doživel še tretji poraz, prvega s tehničnim nokavtom. Po uspešno prestanem ognjenem krstu v poklicnem ringu je sedemkratnemu slovenskemu prvaku odleglo, da je prebil led. »Zdaj bom šel iz borbe v borbo, naslednjo naj bi imel že januarja nekje v BiH. Želimo si, da bi imel vsak mesec po eno in da bi čim hitreje zbral čim več zmag na poti do nečesa velikega,« je dal Baković, s katerim je bil nadvse zadovoljen tudi trener Slobodan Anđelić, jasno vedeti, da meri zelo visoko. Sanja pa o tem, da bi nekoč po uspehih ujel ptujskega šampiona Dejana Zavca.

Aprila že v ZDA?

Le rundo več kot Andrej je v petek zvečer v Banjaluki potrebovala Ema Kozin, da je s tehničnim nokavtom ugnala Madžarko Doro Tollar. Z novo zmago je 19-letnica iz Šmartnega ob Savi ubranila naslov svetovne prvakinje v srednji kategoriji (do 72,574 kg) po različici WBF in hkrati osvojila še šampionski pas ameriškega združenja WIBA. »Od začetka sem imela vse pod nadzorom in jo ves čas zadevala. V tretji rundi sem še stopnjevala ritem, ki mu tekmica ni mogla več slediti. Ko se je le še branila in ni več vračala udarcev, je sodnik prekinil dvoboj,« je Kozinova dejala po 13. zaporedni profesionalni zmagi, sedmi predčasni. Za Dollarjevo je bil to prvi poraz v drugem nastopu. Za mlado slovensko boksarko se izteka sanjsko leto, v katerem si je izbojevala tri šampionske pasove (ob WBF in WIBA tudi WBU), ob njih pa tudi naslov mednarodne prvakinje priznane zveze WBC. »Vsi pasovi so zelo lepi in vsak ima posebno težo, zadnji (WIBA) tudi zato, ker gre za ameriško organizacijo,« je povedala Ema, ki ji bo trener Rudolf Pavlin namenil mesec dni aktivnega oddiha. »Osredotočila se bom na študij (finančne matematike) in še vedno hodila na treninge,« je poudarila Kozinova in dodala, da se bo konec januarja spet začela zavzeto pripravljati na naslednji dvoboj, ki naj bi ga imela predvidoma aprila v ZDA. Ponudb iz boksarske meke ima že kar nekaj.