Poslej v lov na profesionalne lovorike

LJUBLJANA – Andreju Bakoviću, sedemkratnemu državnemu prvaku v boksu, se bo v kratkem uresničila velika želja, saj bo imel na 37. Zlati rokavici na Ptuju (16. decembra) svoj prvi profesionalni dvoboj. »Končno! Na to sem dolgo čakal, zato sem zdaj res vesel,« ni skrival navdušenja 27-letni Ljubljančan, ki se je tudi zaradi poklicnega boksa leta 2013 vrnil v ring, potem ko je tri leta prej svoje rokavice že obesil na klin, ker se je zasitil tega plemenitega borilnega športa in izgubil voljo do vsakodnevnih napornih treningov.

S trenerjem Slobodanom Anđelićem sta po njegovi vrnitvi vztrajno pilila tehniko in čakala na ustrezen trenutek. »Za prvi profesionalni dvoboj si želim biti res dobro pripravljen. Glede na to, da sem pred kratkim zmagal na turnirju za Zlato rokavico Beograda, verjamem, da sem v pravi formi,« se počuti vrhunsko pripravljenega Baković, ki je pred dobrim tednom na jubilejnem 60. mednarodnem tekmovanju v glavnem mestu Srbije, kjer so se med seboj spoprijeli borci iz osmih držav, zablestel v vsem sijaju in osvojil zlato lovoriko v velterski kategoriji (do 69 kg). Po žrebu je naneslo, da se je Andrej pomeril z domačima boksarjema in oba premagal po soglasni sodniški odločitvi. Potem ko je v polfinalu prepričljivo opravil z Vladimirjem Gubašem, je v zaključnem obračunu zanesljivo ugnal še Petra Stošića.

»Čeprav sem globoko v sebi vedel, da sem bil boljši, sem bil vse do razglasitve zelo na trnih, ker nisem bil prepričan, kako bodo točkovali sodniki. V tujini sem namreč zaradi spornih odločitev doživel že nekaj razočaranj,« se je član ljubljanskega kluba Tivoli ob velikem uspehu spomnil tudi grenkih izkušenj, skozi katere se je prav tako utrjeval. V amaterskem oziroma olimpijskem boksu je zbral okrog 60 dvobojev, od katerih je tri četrtine odločil v svojo korist. Zdaj je napočil čas za novo poglavje v njegovi karieri, borba s profesionalnim boksarjem pa zanj ne bo nekaj povsem novega; navsezadnje je bil pred dobrimi tremi leti sparing partner Dejana Zavca in mu pomagal v pripravah za obračun z Madžarom Ferencem Hafnerjem.

»Štirikrat sva za trening odboksala po šest rund in takrat sem spoznal, da se profesionalni boksarji od amaterskih razlikujejo predvsem po vzdržljivosti. To je razumljivo, če vemo, da poklicni dvoboji trajajo tudi dvanajst rund,« je razložil Baković, ki ga je ptujski šampion pohvalil, češ da boljšega partnerja v Sloveniji ne bi mogel dobiti. »Andrej je 'kontraš' z izvrstno tehniko, zelo se je treba potruditi, če ga želiš zadeti,« je pojasnil Zavec. Bogate izkušnje z boksom – tudi poklicnim – ima seveda tudi Bakovićev trener Anđelić, ki je svojčas sodeloval s hrvaškim asom Željkom Mavrovićem, junija lani pa je Črnogorca Dejana Zlatičanina popeljal do naslova svetovnega prvaka v lahki kategoriji po različici WBC.

Velike načrte ima tudi 27-letni Šiškar, čigar prvi cilj je čez dvanajst dni na Ptuju v obračunu supervelterske kategorije (do 69,85 kg) premagati Mirsada Husića iz BiH, ki ima v profesionalni statistiki le en poraz. Zatem bo šel iz borbe v borbo, poskušal sprejemati pravilne odločitve in se obdati z ljudmi, ki ga bodo znali dobro voditi. »Seveda je v najmočnejših organizacijah izjemno težko postati svetovni prvak, a to je moja velika želja in naredil bom vse, da jo bom uresničil. Kjer je volja, je tudi pot,« je poudaril Baković, ki je – da bi se lahko povsem posvetil boksu – pred pol leta celo pustil službo. Da lahko živi svoje sanje, je iz vsega srca hvaležen vsem, ki ga podpirajo tako ali drugače, seveda bi bilo vse skupaj veliko težje, če mu ne bi stali ob strani tudi najbližji z ženo Lejlo na čelu.