LJUBLJANA – Slovenske rokometašice so na svetovnem prvenstvu v Nemčiji občutno presegle pričakovanja javnosti, čeprav so zadnjo tekmo predtekmovanja s Španijo izgubile (26:33). Na prvo udeležbo na mundialu po dvanajstih letih so zaradi številnih poškodb in odpovedi odšle zelo oslabljene, v skupinskem delu pa zbrale šest točk za gladko uvrstitev v osmino finala, kjer je bila sinoči njihova tekmica Švedska. Nova kapetanka izbrane vrste Ana Gros je gotovo med najzaslužnejšimi za nov utrinek v slovenski rokometni zgodovini. »Prav na vsaki tekmi na tem prvenstvu smo pokazale lep obraz, dokazale smo, da se lahko kosamo s prav vsako ekipo. Tudi igra, ki jo prakticiramo, je lepa, v določenih prvinah so gotovo še rezerve ne glede na to, je vse zanesljivo ena lepa popotnica za naprej. Videlo se je tudi, da smo na tem svetovnem prvenstvu iz tekme v tekmo bolj uigrane, zaradi tega je bilo lažje. Definitivno imamo prihodnost, sem lahko prištejemo tudi punce, ki so trenutno poškodovane, Tamaro Mavsar, Polono Barič in Elizabeth Omoregie, ki se bo po pridobitvi državljanstva pridružila reprezentanci, ko se bo lahko. Menim, da se ni bati za prihodnost slovenskega ženskega rokometa,« je uvodoma na mizo pozitivne argumente položila Ana Gros. »Vse punce so na tem SP pokazale, da lahko igrajo na najvišji ravni, da so tega sposobne. Nekatere, ki so bile pred tem morebiti bolj v ozadju, so zdaj prišle v prvo postavo, denimo Ines Amon in Nina Zulić. Zelo me veseli, da so te punce lahko z nami, da so prevzele nalogo in da jih ni strah. Pokazale so, da lahko igrajo vrhunski rokomet, za te punce sem vesela, da so se zdaj tako dokazale, pred njimi je le še svetla prihodnost,« je Grosova pohvalila soigralke, torej posledično velja, da bazen kakovostnih rokometašic v Sloveniji le ni tako plitek, kot bi se zdelo na prvi pogled.
Enotne prijateljice
Kar je bilo na mundialu opaziti, je tudi to, da v izbrani vrsti selektorja Uroša Bregarja vladata velika sloga in prijateljstvo. »Res je, da je veliko novih igralk, a smo se v tem času, ko smo bile skupaj, dobro spoznale, punce so, z izjemo nas par starejših, vse mlade. Zdi se mi, da sta tudi ta mladost in želja po dokazovanju predvsem teh mladih igralk nekako povzročili to dobro energijo, ki je med nami in se kaže tudi na igrišču, kar je super. Tudi zunaj njega se dobro razumemo, med nami sta prijateljstvo in lepa, dobra energija,« je pozitivnost še naprej sijala iz Aninih besed. Grosova, kar je izjemen dosežek, je bila po skupinskem delu SP, Slovenija je igrala v Trieru, z 39 zadetki tudi najboljša strelka tekmovanja. »Zagotovo mi je to v veliko čast, a seveda to nič ne pomeni, še vseeno bi kakršen koli takšen naslov zamenjala za kakšno od medalj. Ne glede na to od sebe dajem, kar se od mene pričakuje, poskušam voditi to ekipo in pomagati s svojimi izkušnjami. Zabijanje golov od daleč je moja prva naloga, na tem prvenstvu mi je to, menim, šlo dokaj dobro od rok.« Šestindvajsetletna levoroka desna zunanja igralka je sicer članica Metza, francoskih prvakinj. S takšnimi igrami in strelskimi dosežki, kot jih je prikazala na SP, pa bodo zagotovo prišle tudi kakšne klubske ponudbe od drugod. Tudi zaradi dejstva, da so z radarji za vrati namerili, da Grosova žogo na gol sproži tudi s hitrostjo več kot 100 km/h. »Z morebitnimi ponudbami se trenutno ne obremenjujem, bomo videli. Vsaka je seveda dobrodošla, tudi v čast mi je, če bo kakšna prišla. Pozneje bom videla, kako in kaj, finančni vidik pri meni tudi ni ravno ključnega pomena. V Metzu se trenutno res dobro počutim, ekipa je super, tako tudi igramo, tudi takšne stvari so pri meni zelo pomembne, ko se odločam, ali bom ostala oziroma odšla kam drugam. Pozneje bom pač vse karakteristike zbrala skupaj in se bom odločila,« je navrgla ostrostrelka, ki ima s klubom iz glavnega mesta pokrajine Lorene pogodbo še do konca sezone. Slišati pa je bilo tudi, da je bila pred letošnjo sezono že pred podpisom pogodbe s Krimom. »Zelo blizu podpisa sem bila, veliko smo se pogovarjali, predvsem s trenerjem Urošem Bregarjem. Poznam njegov sistem dela, zelo si je želel, da bi prišla v Krim. Zelo sem bila v dvomih, ali bi ostala v Metzu ali da bi si zamislila kak nov izziv. Na koncu sem se odločila, da še vseeno ostanem v Franciji glede na to, da je tamkajšnja liga zelo močna. Zelo veliko mi pomeni, da imamo veliko močnih tekem, kar pa na žalost v Sloveniji ni tako. Vemo, da je slovenska liga dosti slabša, tudi to je bil eden od glavnih razlogov za ostanek v Metzu,« je sklenila Ana Gros, kapetanka slovenske rokometne reprezentance.
