Reli Monte Carlo, ki tudi letos odpira novo svetovno prvenstvo, je najslavnejša in najstarejša preizkušnja v tem tekmovanju. Prav zaradi privlačnosti in bližine je v zgodovini privabil tudi največ slovenskih posadk. S svojo uvodno koncentracijsko etapo je že leta 1936 potekal tudi skozi Ljubljano. Dve leti pozneje je na njem kot prvi Slovenec vozil Gustav Stojnšek iz Maribora, ki je bil z malim DKW-jem dvanajsti v skupni razvrstitvi. Takrat je bila to še cestna odisejada s krhkimi avtomobili, a je kmalu dobila obrise modernega relija na zaprtih cestnih odsekih oziroma hitrostnih preizkušnjah.
Pogum bratov Stojnšek je nasledil Dušan Malerič, nato pa so v sedemdesetih letih srečo na tej zahtevni prireditvi preizkušali tudi Andrej Vidic, Rajko Krašna in Aleš Pušnik. »Bili smo zanesenjaki, ki smo na reli odšli z nekaj markami v žepu. Najprej smo se morali odpeljati na start v Atene in se nato odpraviti proti Monaku. Šele nato so prišle na vrsto hitrostne preizkušnje,« se spominja Vidic. Pušnik je na reliju vozil tudi leta 1973, ko je bil prvi uradni reli v zgodovini svetovnega prvenstva. V eni največjih organizacijskih blamaž monaške rulete je bil Slovenec neupravičeno izključen.
Leta 1995 sta kot prva Slovenca do cilja relija za SP prav v Monte Carlu pripeljala Darko Peljhan in njegov sovoznik Miran Kacin. Nekje na poti ju je takrat iz jarka vlekel poznejši svetovni prvak Colin McRae. Leta 2000 je bil Boris Popovič, danes koprski župan, 15. v skupni razvrstitvi. Najvišje med Slovenci se je pred tremi leti uvrstil Andrej Jereb, ki je segel na rob najboljše deseterice.
Po treh etapah v vodstvu Loeb
Na uvodnem reliju za svetovno prvenstvo v Monte Carlu je tudi po tretjem dnevu v vodstvu Francoz Sebastien Loeb, drugi je njegovi rojak Sebastien Ogier (+ 1:47,4), tretji pa Rus Evgenij Novikov (+ 3:19,9).
