Že sredi novembra so nas oglaševalci začeli zasipati z reklamami, zdi se, da so božično-novoletni prazniki iz leta v leto bolj potrošniško naravnani. Mnogi so tega že siti, za otroke pa je ves ta cirkus večinoma zelo vabljiv. Zakaj je tako, smo vprašali Eleno Kecman, univ. dipl. pedagoginjo in specializantko psihoterapije iz Ljubljane, ki ima veliko znanja in izkušenj in staršem pogosto pomaga s konkretnimi usmeritvami, kako najti najboljše vzgojne poti, ki so pisane na kožo njim in njihovim otrokom.
»Ali je novoletna ponudba vabljiva za otroke, je odvisno predvsem od staršev in tistih ljudi, ki so za otroka pomembni. Če darila in bleščeča zunanjost niso pomembni za starše, tudi za otroka ne bodo. Otrok se namreč vede po merilih okolice. Gore daril in pričakovanj si ni izmislil sam. Čim manj pozornosti starši posvečajo nakupovanju in darilom, tem manj daril bo otrok želel in pričakoval. Ljudje, ki so zadovoljni s svojim življenjem in sami s seboj, večinoma ne čutijo prevelike želje po materialnih dobrinah in darilih. Obdarovanje je seveda pomembno, saj tudi tako otroku pokažemo, da se nam zdi pomemben, ga imamo radi in ga želimo razveseliti. A za to ne potrebujemo velike količine daril, še posebno ne dragih. Otrok bo zadovoljen tudi z enim darilom, ki si ga želi iz srca. Treba mu je prisluhniti, se z njim pogovarjati, opazovati, kaj rad počne, in temu primerno kupiti ali izdelati darilo, ki ga bo razveselilo.«
Za otroke je pisana svetleča ponudba še bolj zanimiva, ker težko ločijo potrebno od nepotrebnega, pravi Elena Kecman. »Odrasli večinoma znamo presoditi, kaj potrebujemo in česa ne. Otroci pa se še razvijajo in še ne razmišljajo tako premišljeno kot odrasli. Zato jih je treba razumeti, obenem pa tudi postaviti mejo, če vemo, da je njihova želja neprimerna.« |
Vsega ne more dobiti
Kako naj torej preživimo december, da bo otrokom ostal v lepem spominu, čeprav ne bodo dobili vsega, kar si pod vplivom reklam in potrošniške mrzlice želijo? Najpomembnejša sta odnos staršev do otroka in odnos med starši, zatrjuje Elena Kecman. Če so odnosi v družini kakovostni in če ni veliko sedenja pred TV- in računalniškimi zasloni, potem je velika verjetnost, da otrok ne bo želel in iskal toliko zunanjih dražljajev, kot so materialne dobrine, ki ga bodo zadovoljile le za kratek čas. Kecmanova spet poudari, da je pomemben čas, ki ga kakovostno preživimo z otrokom. »To pomeni, da se skupaj igramo, beremo knjige, se pogovarjamo. Otroci zelo veliko razmišljajo in so se pripravljeni pogovarjati o marsičem, če jim le damo priložnost za pogovor, ko oni želijo. Takrat jim prisluhnimo in pustimo vse drugo. Presenečeni boste, kaj vse vam imajo povedati, in to že v prvih letih.« Veliko jim pomeni, če se skupaj odpravimo na izlet v naravo, na ogled okrašenega mesta, če skupaj uživamo v zimskih radostih, kot so drsanje, sankanje, smučanje, kepanje, delanje snežaka. Prav tako jim je všeč ustvarjanje s starši (npr. novoletnih voščilnic) in obisk kulturnih prireditev (gledališke predstave in filmi, branje pripovedi v knjižnicah …). Starši morajo biti dosledni, da ne zaidejo v pretirano kupovanje daril, ki jih otroci ne potrebujejo. Če bodo vztrajali pri čim manj darilih, bo otrok dojel, da je njegova želja po veliko darilih nesprejemljiva, in se bo tako naučil sprejemati, da ne morejo biti zadovoljene vse njegove želje. S tem ga naučimo, kako sprejemati frustracije ob neizpolnitvi želja, in mu damo odlično popotnico za življenje, je prepričana sogovornica, ki pravi, da je ob poplavi oglasov in široki paleti možnosti dostopa do različnih dobrin za starše kar izziv ohraniti zdrav odnos do primernega obdarovanja in drugih vzgojnih pristopov.
