Tako prehlad kot gripa sta precej neprijetna, zato bo najbolje, da se zaščitimo, da ne bi zboleli. Če pa že kaj staknemo, je dobro razločiti, ali nas je prizadel virus gripe ali smo zboleli za prehladom, ker bomo bolje vedeli, kako ravnati.
Prehlad
Tako prehlad kot gripa imata lahko hude posledice, če ju ne zdravimo, vendar je gripa vseeno nevarnejša. Prehlad se največkrat začne s tekočim izcedkom iz nosa; ljudje pravijo, da jim dobesedno teče iz nosa. Tekočina je navadno prozorna ali motno bela. To je prvi znak, da se je začel naš obrambni sistem boriti proti napadu virusov. V nadaljevanju se bolniku lahko poviša telesna temperatura (ni pa nujno) na 37 stopinj Celzija, lahko tudi kakšno desetinko ali celo stopinjo več, dosti več pa vendarle ne. Tudi to je znak, da se organizem bojuje proti virusom. Možen je blažji glavobol, poleg izcedka iz nosu in zamašenega nosu so nadležni tudi kihanje, solzenje, značilno je boleče žrelo, medtem ko je kašelj, če se pojavi, navadno bolj suh.
Gripa
Ta se začne nenadno s precej povišano telesno temperaturo, višjo od 38 stopinj Celzija, lahko tudi 40. Glavobol je lahko hud in spada med običajne znake. Pogoste so tudi bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost, slabotnost (nekateri pravijo, da imajo telečje noge, ker jih komaj še držijo), žrelo je boleče, pojavi se kašelj, ki je trdovraten in suh, oči lahko bolijo pri premikanju. Za bolezen pa niso značilni kihanje, zamašen nos ali voden izcedek.
Dolžina trajanja
Prehlad največkrat traja od pet do sedem dni, gripo pa bomo pozdravili v tednu dni. Pri obeh boleznih se lahko zaplete, če ju ne zdravimo oziroma če ju prekmalu nehamo zdraviti. Pri prehladu se lahko vnamejo obnosne votline (sinusi) ali srednje uho, lahko tudi zgornje dihalne poti. V teh primerih je treba k zdravniku. Pri gripi se največkrat razvije pljučnica ali bronhitis. Zato je vedno nujno, da ležemo v posteljo in damo s tem organizmu priložnost, da se temeljito upre napadalcem. Tako se bomo tudi prej in bolje pozdravili.
Zaradi običajnega prehlada ni treba k zdravniku, pozdravimo se lahko sami. Natrpane čakalnice, kjer na pregled čakajo ljudje z različnimi boleznimi, so lahko tudi vir nove okužbe. Seveda je samozdravljenje priporočljivo le, če gre za prehlad, ki traja od pet do sedem dni in pri
katerem se telesna temperatura ne dvigne nad 38 stopinj Celzija. Kadar so težave dolgotrajnejše, kadar denimo kašelj noče in noče prenehati, potem bo vendarle bolje, da vas pregleda zdravnik. Pri gripi pa na splošno velja, da je najbolje, če ga obiščemo, kadar vročina po več kot petih dneh ne pade, sicer jo lahko pozdravimo sami doma. Le kadar so težave hude, se je pametno vsaj po telefonu posvetovati z zdravnikom.
Družinska lekarna
Zaradi stalne možnosti za okužbo je pametno, da se pravočasno oskrbimo z zdravili, ki jih v lekarnah dobimo brez recepta, da ne bomo tedaj, ko že imamo težave, hodili naokrog in s tem morda okužili še koga. Lanska zdravila verjetno ne bodo več dobra. Skrbno je treba preveriti datum, do kdaj so še uporabna. To posebno velja za kapljice vseh vrst in sirupe, ki imajo, ko jih enkrat odprete, omejen rok trajanja. Na učinkovitost zdravil, ki jim je potekel rok trajanja, se ne moremo zanašati.
V domačo lekarno spadajo zdravila proti bolečinam, ki navadno delujejo tudi proti vnetju. V času prehladov je dobro imeti doma kapljice ali pršilo za nos (pomagajo pri nahodu, vnetju sinusov, vnetju srednjega ušesa in tudi pri alergijskem nahodu) in pršilo oziroma pastile za lajšanje težav pri bolečem žrelu. Kadar nas muči kašelj, pa bodo dobrodošle tablete, ki jih je moč raztopiti v vodi, lahko si pomagamo tudi s sirupom, ki bo olajšal izkašljevanje.
Čaj z medom
Bolnik naj bi pil veliko tekočine, najbolj primerna sta voda in čaj z medom in limono. Zaužije naj čim več vitaminov, zlasti vitamina C, ki pomaga k hitrejšemu okrevanju. Naravno zdravilstvo pri povišani temperaturi priporoča uživanje večjih količin tekočine, kar spodbuja izločanje urina. Z urinom naše telo odplavlja strupe in odmrle mikrobe, ki jih je uničil imunski sistem. Pri povišani temperaturi je posebno pomembno, da je izločanje (tudi blata) zelo redno, če ne celo pogostejše, saj s tem telesu pomagamo, da se prej znebi napadalcev. Tudi vročina bo v takih primerih prej padla. Opozoriti velja, da je povišana telesna temperatura dober znak, saj nam pove, da naš obrambni mehanizem deluje in si prizadeva uničiti napadalce, zato je ni pametno umetno zniževati, dokler ne preseže 38,5 stopinje Celzija. Šele tedaj sežemo po zdravilih.
