V medijih se veliko piše o tržnih deležih velike trojice Samsung, Apple in Hauwei ter o poskusih vrnitve nekdaj velikih imen pametne telefonije, kot sta Nokia in BlackBerry, a v tistem delu trga, ki ga najpogosteje označujejo kot preostali, je boj za preživetje oziroma preboj še kako oster. Eden izmed preostalih je tajvanski Asus, ki ga ljubitelji osebnih računalnikov poznajo predvsem po kakovostnih komponentah ter prenosnikih, med katerimi še posebno izstopajo zmogljivi igričarski laptopi, zadnja leta pa dela velike korake na trgu pametnih telefonov. Asusova linija zenfone se je dobro prijela in ima eno najhitrejših rasti – za zdaj predvsem na azijskem trgu, prebija pa se tudi na zahod. V naše loge sta priromala nova Asusova telefona – nižjecenovni zenfone 3 max in prestižni zenfone 3 deluxe. Zenfon 3 max in 3 deluxe – micro usb proti usb-c Oba zenfona sta lepo oblikovana in imata čitalnik prstnih odtisov. Žal je na obeh naloženih kup odvečnih programov.
Cenenko
Zenfone 3 max je pripadnik nižjega srednjega razreda tako po zmogljivostih kakor po ceni. Večino aplikacij poganja čisto sprejemljivo, pri malce bolj zahtevnih programčkih pa zna že kar težko sopihati: čas nalaganja je dolg pa tudi delovanje je zatikajoče se. Ampak od aparata za dobrih dvesto evrov oziroma že za 140 evrov ob vezavi bi bilo težko pričakovati raketno hitro delo. Kdor telefona nima za igrice, ampak za klice, sporočila in elektronsko pošto pa še kakšno družabnost, ga zna tale asus kar navdušiti: ohišje je aluminijasto in debelo le 8,5 milimetra, zaslon meri 5,2 palca, a ima le 1280 krat 720 pik, pa zato kar pošteno sveti, barve so povsem solidne, ima režo za spominsko kartico ali drugo sim-kartico, spodoben fotoaparat in močno baterijo s kar 4100 mAh, ki je sposobna polniti druge naprave. A velikost ni vse: kljub veliki kapaciteti baterija ni strašno vzdržljiva, saj je starejši MediaTekov procesor precej energetsko požrešen.
Šminker
Deluxe je maxovo popolno nasprotje, pri katerem niso varčevali. In niti kupec ne bo, saj je treba za model s 6 GB delovnega in 256 GB notranjega pomnilnika odšteti debelih devet stotakov. Elegantno kovinsko ohišje daje dober občutek v roki, s krožnim brušenjem pa je že na prvi pogled nekoliko drugačno. Amoled zaslon s 5,7 palca ima odlične in živahne barve ter dobre kontraste, je pa na močnem soncu slabše berljiv. Procesor snapdragon 820 sicer ni več zadnji krik tehnologije, je pa še vedno dovolj hiter, da se zenfone 3 deluxe postavlja z odličnimi rezultati na zmogljivostnih testih. Zadnja kamera ima 23 megapikslov in zna v dobrih razmerah delati odlične fotografije, le občasno porabi veliko časa, da naredi posnetek. Ko izključiš HDR (visoki dinamični razpon), zna biti malce bolje, a še vedno ne dobro. Fotoaparat je sicer tovarniško nastavljen na 16 MP (razmerje 16 : 9), jaz pa sem želel uporabljati najvišjo ločljivost.
Razlike in podobnosti
Čeprav sta si telefona strojno gledano zelo različna, imata nekaj podobnosti. Oba se ponašata s hitrim čitalnikom prstnih odtisov – še sploh pri maxu je to zelo pohvalno –, žal pa se oba lahko pohvalita tudi z neverjetno količino odvečnega programja (bloatware), ki odžira prostor in procesorske zmogljivosti. Prednaloženih (in večinoma nepotrebnih) programov je toliko, da zasedejo kar dve namizji in pol. V praksi se davek vidi tudi s počasnejšim delovanjem in nenehnimi posodobitvami, ki začnejo hitro presedati. No, programe se da odstraniti, ampak zakaj so jih sploh toliko nametali na telefon? Škoda, ker je Asusov uporabniški vmesnik Zen UI precej podoben čistemu androidu, kar je marsikomu všeč. Potem je tu še Asusova navidezna tipkovnica, ki ima čudno postavitev črk in nadležne samopopravke. V resnici me je tako motila, da sem si hitro naložil prijaznejšo in lepšo Googlovo tipkovnico gboard.
Za in proti – max Nizka cena |
