WASHINGTON – Za nami je zanimivo internetno leto. Pri spletnem portalu CNET so luštno zapisali: »Za Silicijevo dolino so se končali medeni tedni.« Pri tem so mislili predvsem na vse polemike, ki so jih doživljali pri Facebooku, Googlu in Twitterju: od lažnih novic, ruskega vmešavanja v ameriško predsedniško kampanjo do nasilnih in neprimernih vsebin, ki so se pojavljale na družabnih omrežjih.
Vodje pravnih služb Facebooka, Googla in Twitterja so morali celo na zaslišanje v ameriški senat, kjer so dobili precej neprijetna vprašanja in komentarje članov obveščevalnega odbora. Tehnološki velikani so bili na žaru zaradi ruskih poskusov vmešavanja v lanske predsedniške volitve, ko jim je demokratska senatorka Dianne Feinstein zabrusila, da ne dojamejo težave: »To je vaša odgovornost. Vi ste ustvarili te platforme, ki so zdaj žrtve zlorab. In vi morate ukrepati. Ali pa bomo mi.«
Novi časi
In to je le ena od kritik, ki so jih bili na seriji zaslišanj v kongresu in senatu deležni veliki trije. A zaslišanja so bila kar antiklimaktična, saj so prišli le šefi pravnih služb, ne pa njihovi (svetovno znani in prepoznavni) direktorji. Po drugi strani pa je to nakazalo nove čase za Silicijevo dolino; prej je bilo ameriškim tehnološkim družbam tako rekoč postlano z rožicami, kar se tiče odnosov z zvezno vlado in splošno javnostjo, saj so veljale za utelešenje ameriškega sna, zdaj pa so postale tarče ogorčenja in neodobravanja.
Našteti spletni velikani se sicer imajo za precej altruistične. Google »organizira svetovne informacije«, Facebook in Twitter pa »povezujeta in zbližujeta svet«. In ker so poskrbeli za nova delovna mesta, bogastvo in storitve, ki res lahko olajšajo življenje, so bili v dobrih odnosih tako z zakonodajalci kot z uporabniki.
Tehnološki velikani so bili že prej deležni kritik, a tokrat je drugače. Noben prejšnji kiks ni dosegel ravni ruskega vmešavanja v ameriške notranje zadeve. Eden od razlogov, zakaj so v senatu zdaj tako ostri, je ta, da se počutijo ogrožene, pravi Chris Hoofnagle, profesor informatike s kalifornijske univerze Berkeley. Sodobne volitve zdaj potekajo na družabnih omrežjih in Facebook, Google in Twitter imajo moč.
»Strah je tako demokrate kot republikance,« pravi Hoofnagle. »Znašli so se na novem bojišču, ki ga ne morejo nadzorovati.«
Rusko vmešavanje v volitve pa ni edina težava, s katero se spopadajo Facebook, Google in Twitter: tu so še nasilne vsebine, spletno ustrahovanje in neučinkoviti algoritmi, ki bi morali samodejno iskati in blokirati lažne novice in nasilne vsebine. Google je bil še posebno »zaslužen« za širjenje lažnih novic.
Po pokolih v Las Vegasu in Teksasu je spletni iskalnik potiskal lažne informacije o napadalcih, na youtubu, ki je v Googlovi lasti, pa so se pojavljale neprimerne vsebine za otroke, ki so prišle skozi njihove cenzorske filtre. Twitter je bil pravo leglo rasistov in spletnih težakov, ki so ustrahovali vrstnike.
Ameriški predsednik Donald Trump zelo rad kritizira lažne novice, čeprav jih tudi sam pogosto širi. Foto: twitter |
In kakšen je odziv
Večji del leta so se spletni velikani tako predvsem otepali kritik. Izvršni direktor Twitterja Jack Dorsey je začel spreminjati pravila uporabe mikroblogovskega omrežja, da bi se znebil rasistov, ustrahovalcev in lažnih novic ter ga naredil spet bolj prijaznega.
Na Facebookovem livu, kjer lahko uporabniki največjega družabnega omrežja na svetu v živo predvajajo videe, so brez pravega nadzora objavljali prizore posilstev, umorov in drugih nasilnih dejanj. Ustanovitelj in šef Facebooka Mark Zuckerbeg je lani trditve, da lažne novice vplivajo na izid volitev, še zavračal kot norost, letos pa je objavil manifest o novi vlogi facebooka na svetu in se odpravil na vseameriško turnejo, da bi »videl, kako živijo običajni Američani«, poleg tega je napovedal učinkovitejše preprečevanje objavljanja nasilnih vsebin in lažnih novic.
Google se je lotil kampanje Rasti z Googlom, s katero želi izobraževati navadne ljudi, kako uporabiti njegova orodja za iskanje zaposlitve. Kampanjo je v železarskem Pittsburghu oktobra odprl izvršni direktor Sundar Pichal ter za kampanjo in podobne pobude, ki spodbujajo iskanje in odpiranje novih delovnih mest po vsem svetu, obljubil milijardo dolarjev. Tehnološki velikani bodo preprosto morali sprejeti del odgovornosti za stvari, ki se dogajajo na internetu, natančneje, na njihovih platformah