Drobni roboti bi lahko dokončno odpravili skrbi zaradi uporabe pesticidov, zmanjšali bi potrebo po najemanju delovne sile, hkrati bi tudi omejili propadanje pridelane hrane. Žal tovrstni stroji še niso komercialno dostopni, po najbolj optimističnih scenarijih bodo v treh letih.
Čezmerna poraba
Roboti, ki bi delali na poljih, bi lahko tarčno nanašali pesticide, trenutno jih pršimo na pamet, s tem bi porabo zmanjšali za neverjetnih od 95 do 99 odstotkov. Posledica tega ravnanja je tudi razvoj odpornih organizmov, povrhu so pesticidi škodljivi za opraševalce, kot so čebele. »Kmetovalci so že desetletja močno odvisni od izdatne uporabe pesticidov, nekateri škropijo iz obupa,« je pojasnil Toby Bruce, profesor ekologije insektov na Univerzi Keele. »Škropijo snovi, proti katerim so škodljivci razvili odpornost, zdaj morijo le opraševalce.« Roboti bi lahko v celoti izkoristili učinek pesticida. »To pomeni, da bi lahko znova uvedli uporabo nekaterih učinkovin, ki so trenutno prepovedane,« je dodal profesor Simon Blackmore, vodja robotske agrikulture na Univerzi Harper Adams.
Iskanje anomalij
S pomočjo robotov bi lahko zaznali, ali postane sadje ali zelenjava deformirano, kar jim zmanjša tržno vrednost. Prav tako bi lahko spremljali rast pridelka in s tem bolje ocenili čas za žetev. S tem bi zmanjšali nepotrebne izgube in metanje hrane v smeti. Britanci so nad robotsko tehnologijo navdušeni in so prepričani, da bi lahko izdatno omilila udarec, ki bi ga prinesel brexit: roboti naj bi nadomestili ceneno delovno silo.
Potreben čas
Strokovnjaki priznavajo, da so roboti, ki so jih izdelali v laboratorijih, že v zaključni fazi tik pred masovno proizvodnjo, a to ne pomeni, da bodo vsak hip na tržišču. Težava je v tem, da večina tehnoloških podjetij še vedno živi na račun aktualnega modela kmetovanja, torej so odvisni od proizvodnje velikanskih vozil in izdatnega pršenja s pesticidi. Zaradi tega se bojijo, da bi si z roboti naredili medvedjo uslugo, saj bi si uničili vir prihodkov. »Po mojem bo inovacija in pobuda prišla iz start-up podjetij,« razmišlja Blackmore. »Na tem področju bi jih moralo biti aktivnih več.« Vojna proti pesticidom se čedalje bolj obrača v alternativne pristope, tako so že začeli uporabljati feromonske pasti, ki škodljivce zvabijo s pomočjo vonjav. Prav tako poskušajo s pomočjo genetike povečati naravno odpornost rastlin.
Izzivi preživetja
S spreminjanjem podjetja in uničevanjem kmetijskih površin, ki smo mu priča, se bo človeštvo moralo zateči k novim tehnologijam, če bo želelo preživeti. Prav zaradi tega je ključno, da se kolektivno odpovemo starim škodljivim praksam in se prehranske in kmečke politike lotimo z vso resnostjo in pozornostjo, ki si jo zasluži. Tudi v tem primeru bodo na boljšem finančno močnejše države, ki bodo hitreje sposobne opraviti tranzicijo.
