Goljufivi klobčič se razpleta

Ko je prvi mož VW na ameriškem trgu, Michael Horst, 8. oktobra pod prisego pričal pred komisijo ameriškega kongresa, je v povezavi z goljufanjem pri izpustih dizelskih agregatov pojasnil, da je škandal posledica dela manjše skupine inženirjev. Isti dan je vodstvo družbe s sedežem v Wolfsburgu s podobnimi besedami v pismu Evropskemu parlamentu razložilo, da za goljufijo stoji skupinica ljudi.

Majava teorija

Teorija o peščici inženirjev, ki so mimo védenja in vsakršnega nadzora v dizelske motorje vgrajevali takšne in drugačne programe, s katerimi so avtomobili pretentali laboratorijske merilne naprave, je med poznavalci in širšo javnostjo razumljivo naletela na dobršno skepso.

Najpogostejše vprašanje je bilo, kako je lahko skupina inženirjev dolgih sedem let ali celo več razvijala in v milijone nadzornih modulov motorjev nalagala programsko opremo, o kateri njihovi nadrejeni in vodstvo tovarne niso vedeli ničesar.

Vodstvo, ki je bilo še nedavno v rokah direktorja Martina Winterkorna, inženirja perfekcionista, obsesivnega in mrzličnega nadzornika, ki mu menda ni ušla niti najmanjša podrobnost in ki je želel biti obveščen o še takšni nadrobnosti?

Winterkorn je nekaj dni po izbruhu škandala resda odstopil, bolje rečeno – odslovili so ga nadzorniki –, obenem pa je odločno zanikal vsakršno seznanjenost z goljufijo, ki je zdesetkala tržno vrednost tega največjega proizvajalca vozil na svetu. Nadzorniki so hitro imenovali njegovega naslednika in napovedali interno preiskavo o zadevi, a ta po besedah predstavnikov tovarne za zdaj še ni pokazala, kdo je bil v domnevni skupini inženirjev, ki je razvila program, s katerim je zdaj okuženih 11 milijonov vozil koncerna VW po vsem svetu.

Vendar je agencija Reuters pred dnevi objavila vest, da so neimenovani viri znotraj koncerna potrdili, da je VW od leta 2008 razvil več različic sporne programske opreme, saj so morali inženirji za vsako generacijo dizelskega motorja programsko kodo ustrezno posodobiti.

Se VW obeta razprodaja?

Neimenovani menedžer v ameriškem VW in eden od preiskovalcev pravosodnega ministrstva sta za agencijo med drugim povedala, da naj bi koncern v sedmih letih tako predelal kar štiri različne motorje. Če se trditve izkažejo za resnične, potem je tudi verjetnejše, da je goljufija sistemska.

Poznavalci menijo, da bi v tem primeru razvijalci sporne programske opreme potrebovali reden dotok razvojnih sredstev, predvsem pa bi morali biti seznanjeni z razvojem programske kode za posamezne motorje. Programska oprema se namreč razlikuje glede na tip in generacijo motorja, pravijo strokovnjaki, in temu primerno mora biti kakršno koli dodatno programiranje. Prav tako je programiranje odvisno od trga, kjer se avtomobili prodajajo, saj so ameriški in evropski emisijski standardi različni.

Neimenovani uslužbenec tamkajšnjega pravosodnega ministrstva, ki je ob izbruhu škandala pod lupo vzelo ugotavljanje kazenske odgovornosti, je za Reuters povedal, da je ugotavljanje razsežnosti goljufije neposredno povezano z ugotavljanjem krivde in posledično višine kazni za vpletene. Višje v hierarhiji družbe so sedeli tisti, ki so vedeli za goljufijo, strožje bodo zahtevane kazni.

Za zdaj tržni analitiki ocenjujejo, da bo VW s škandalom najverjetneje utrpel med 30 in celo 60 milijardami evrov škode. Menijo, da bi se novo vodstvo z Matthiasom Müllerjem na čelu lahko odločilo za odprodajo nekaterih znamk pod okriljem koncerna, ki niso konkurenčne ali jih imajo Nemci v svojem portfelju zgolj za žlahtnjenje ugleda in statusa.

Bugatti, Lamborghini in Ducati so denimo tiste, ki so s stališča ustvarjanja dobička za koncern nepomembne. Bentley tako že čuti posledice ohlajanja ključnega kitajskega trga, saj se je dobiček prestižne britanske znamke v prvem polletju zmanjšal za 43 odstotkov. Bugatti, ki izdeluje avtomobile za milijon evrov, pa, odkar je pod okriljem VW, tega sploh še ni ustvaril. Pod drobnogledom so tudi gospodarska vozila, še posebno slabo kaže nemškemu Manu, ki se spopada z vse slabšo prodajo. Nič manj gotov ni položaj španskega Seata, ki s prodajno paleto konkurira mnogo uspešnejši Škodi. Res pa je, da se prav letos Špancem obeta debel krompir, saj so v prvi polovici leta pridelali 52 milijonov evrov profita.