Vsak dan iz svojega žepa nahrani 400 psov

Zadnja tri desetletja je 65-letna nabiralka smeti Pratima Devi posvetila skrbi za potepuške pse. Siromakinja iz New Delhija se z brskanjem po smeteh in vodenjem skromne čajnice le s težavo prebije skozi mesec, a kljub temu si brez pomisleka odtrga od ust, da bi nahranila na stotine psov, za katere skrbi. Zaradi njene dobrote so ji nadeli vzdevek Pasja dama iz Delhija.

Pratima ni imela enostavnega življenja, saj se je rodila v revno družino, pri sedmih letih pa se je morala poročiti z deset let starejšim fantom. Prvega otroka je rodila, ko je dopolnila 14 let. Njen zakon ni bi srečen, mož je pogosto prihajal domov pijan in jo pretepal. Z mamo sta veliko pretrpeli zaradi njegove nasilne družine. Mož je bil brezposeln, zato je morala dan in noč delati, da je lahko vzdrževala celotno gospodinjstvo in poskrbela za dovolj hrane. Po nekaj letih je njen najstarejši otrok odšel v New Delhi, kjer je našel službo. Ko so postale doma zlorabe preveč neznosne, mu je sledila in na novo zaživela. Sprva je delala kot hišna pomočnica na domu slavne manekenke, ki je postala igralka. Privarčevala je dovolj denarja, da je odprla majhno čajnico v okrožju Saket. Prav tam je spoznala svoje najboljše prijatelje – potepuške pse.

Otroci psov ne marajo

Na začetku je skrbela le za dva, ki sta živela v njeni bližini, a sta se kmalu namnožila. Potem so prišli še drugi psi, ki so jih zavrgli lastniki ali so bili poškodovani v prometni nesreči. Zdaj je njihovo preživetje odvisno od nje. Zaradi svoje dobrosrčnosti in okusnega čaja je postala zelo priljubljena, kar je pri nekaterih sosedih prebudilo zavist. »Sosed, ki je imel v lasti trgovino, se je zarotil z dvema policistoma in mi požgal čajnico in hišo,« je povedala Pratima. »Bila sem ranjena, številni psi pa so bili opečeni. Nikomur niso prizanesli.«

Takrat je ostala brez virov zaslužka in ni mogla skrbeti za svoje štirinožne prijatelje. Tako je začela brskati po smeteh, obračati smetnjake na ulicah ter iskati hrano in predmete, ki bi jih lahko prodala. Včasih ni jedla po več dni zapored, a je stisnila zobe in vztrajala. Na koncu ji je uspelo ponovno odpreti čajnico, tako da lahko večino časa posveti svojim kosmatincem. Zdaj si deli svojo kolibo, ki ima streho iz platna, in dvorišče s približno dvestotimi, skrbi pa še za enkrat toliko psov, ki se potikajo po okolici in jih vsak dan hrani. Pasja dama iz Delhija jim da kaj za pod zob vsaj dvakrat na dan, prav tako pa skrbi, da so deležni ustrezne zdravstvene oskrbe. Če so zelo bolni, jih odpelje k veterinarju in plača zdravljenje iz lastnega žepa. Njeni otroci živijo v hiši, ki jo je pred leti kupila z denarjem, ki ji ga je uspelo privarčevati. Za to se je odločila, ker ne marajo bližine psov. »Sin me ves čas kliče in pravi, da me bo s seboj vzel nazaj v vas. A ga ne poslušam, rada bi pomagala psom.«

Pravi, da raje živi pod platneno streho kot v hiši. Še vedno pobrska po smeteh za dodatni zaslužek. Ne nazadnje imajo psi strašanski apetit, za zajtrk dobijo mleko, za večerjo pa vsak dan kupi 125 kilogramov riža in pet kilogramov mesa. Včasih prejme donacije v obliki hrane za pse, ki jo prispevajo lokalni ljubitelji živali. Čeprav skrbi že za neverjetnih 400 psov, še vedno sprejema nove. Pred časom ji je začelo pomagati nekaj prostovoljcev, vendar glavnina dela in stroškov še vedno visi na njenih ramenih. »Rada imam pse, zato poskušam bit z njimi večino časa, želim jim pomagati, skrbeti zanje. Če nisem pri njih ponoči, sploh nočejo zaspati. Tudi jesti nočejo, če me ni zraven. Skrbi me, kako bo, ko mene več ne bo, saj so me dohitela leta. Kdo bo skrbel za njih? Nihče me ne more nadomestiti.«