ZAGREB – Na današnjem srečanju vrha stranke Most neodvisnih list, ki je na nedeljskih hrvaških parlamentarnih volitvah postala tretja politična opcija v sosednji državi, niso sprejeli sklepov o morebitnem sodelovanju z največjima hrvaškima strankama HDZ in SDP, je novinarjem v Zagrebu potrdil predsednik Mosta Božo Petrov.
Sicer pa je relativna zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev na Hrvaškem desna Domoljubna koalicija z 59 poslanskimi sedeži. Levosredinska koalicija Hrvaška raste bo imela 56 poslancev. Na tretje mesto se je z 19 poslanci uvrstil Most neodvisnih list, ki bo ključen za oblikovanje vlade, saj brez njega nobena od koalicij nima absolutne večine v saboru.
V saboru bodo še Istrska demokratska skupščina (IDS) s tremi poslanci, Stranka Bandić Milan 365 – Stranka dela in solidarnosti (BM365) ter Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), ki sta dobili po dva mandata, ter Živi zid in koalicija Uspešna Hrvaška s po enim. Osem poslancev v 151-članskem saboru bo iz vrst nacionalnih manjšin.
Na sedmih še enkrat
Na sedmih voliščih bodo morali prihodnjo nedeljo ponoviti volitve, ker se je na vsakem pojavila po ena odvečna glasovnica. Na volišča bo znova pozvanih nekaj manj kot 3000 volivcev, kar pomeni, da bistvenih sprememb pri izidu volitev ne bo, bodo pa zato končne izide objavili v nedeljo zvečer.
Ključna pri sestavi 13. hrvaške vlade bo nova politična platforma, Most neodvisnih list. Nova vlada namreč v saboru potrebuje podporo najmanj 76 poslancev.
Začela bo takoj, ko bo uradno
V uradu hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović so danes napovedali, da bo predsednica države posvetovanja o sestavi nove vlade začela, ko bo prejela uradne volilne izide, kar pomeni, da se s predstavniki parlamentarnih strank ne bo sestala pred začetkom prihodnjega tedna.
Hrvaška ustava določa, da predsednica države zaupa mandat za sestavo vlade osebi, ki na podlagi poslanskih mandatov v saboru in po opravljenih posvetovanjih uživa zaupanje večine poslancev.
Ustava tudi določa, da ima mandatar od prejema mandata 30 dni časa za sestavo nove vlade, predsednica države pa lahko rok podaljša še za 30 dni.
Če prvi mandatar ne bo uspešen, lahko predsednica zaupa mandat novi osebi. Če niti drugi mandatar ne bi bil uspešen, pa ustava določa, da lahko predsednica imenuje tehnično vlado in istočasno razpiše predčasne volitve.
Pričakovati je, da bo predsednica mandat najprej ponudila relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku.
