RIM – Najelitnejše londonske četrti s slovitimi draguljarnami in bankami, stanovanjske stavbe v Švici in Franciji: če povzamemo, premoženje v vrednosti 680 milijonov evrov. Vatikansko, namreč, zraslo pa naj bi iz vložka, ki ga je Cerkvi velikodušno namenil sam Benito Mussolini.
Vatikanski predstavniki vsebino poročila kritizirajo
Seveda v zameno za priznanje fašističnega režima leta 1929. Tako poroča britanski časnik Guardian, ki je sklenil izčrpno raziskavo in pred dnevi postregel s šokantnim poročilom: Vatikan Mussolinijeve milijone že dolga leta upravlja prek offshore podjetij in tajnih naložb. Denimo, podjetje, ki je kupilo poslovno stavbo na londonskem trgu St. James Square, je British Grolux Investments Ltd., vodstvo tega pa ne želi razkriti svoje lastniške strukture, prav tako ne omenja Vatikana, a klobčiča ni tako težko razplesti, so ugotovili pri Guardianu. Arhivi namreč kažejo, da je podjetje vse svoje premoženje podedovalo od dveh družb, British Grolux Ltd. in Cheylesmore Estates: njune delnice ima v lasti newyorška banka JP Morgan, ta pa je v popolnem nadzoru švicarskega podjetja Profima SA, zasebnega holdinga Vatikana. Mimogrede, Profima SA je bil med vojno pogosto tarča kritik zaradi dejavnosti, ki so ovirale zavezniške sile, v središču poročila pa je zloglasni Bernardino Nogara: ta je nadzoroval večdesetmilijonske investicije, ki jih je omogočil Mussolinijev dar Piju XI., med drugim naj bi si prizadeval za premestitev delnic dveh francoskih podjetij, ki sta bili pod vatikanskim nadzorom, in deležev nekaterih italijanskih bank, ravno tako v Profimo SA. Nogara in se tako zavaroval pred morebiti sovražno francosko vlado, bil je, mimogrede, tudi dobro seznanjen s prednostmi luksemburške davčne oaze, zaradi dvomljivih poslov pa je bil po koncu vojne pod budnim očesom britanskih preiskovalcev. Vatikanski predstavniki vsebino poročila kritizirajo, češ da podatki o investicijah ne držijo, fašistični režim pa naj bi jim le pomagal, da so si znova prilastili domnevno krivično odvzete nepremične.
Premoženje presega že 680 milijonov evrov
A Mussolinijev vložek je bil pred drugo svetovno vojno tako rekoč nujen za finančni obstoj Svetega sedeža in pravzaprav ni nikakršna skrivnost, opozarjajo zgodovinarji in se sprašujejo, zakaj Vatikan prikriva podatke o lastniških strukturah svojih podjetij in zanika velikanski obseg svojega premoženja. Poznavalec s Cambridgea John Pollard je povedal: »Papeževa finančna varnost je bila leta 1929 zagotovljena. Nikoli več mu ni grozila revščina.« To drži kot pribito. Svet Evrope je lani analiziral vatikansko premoženje in ugotovil, da Paolo Mennini, papežev finančnik, nadzoruje poseben del premoženja, ki naj bi izviral prav iz Mussolinijevega vložka in danes presega že 680 milijonov evrov. Rimskokatoliška cerkev naj bi imela v lasti še okoli 1100 nepremičnin, od nakupovalnih središč do stanovanjskih naselij, v skupni vrednosti okoli devet milijard! In če se uresničijo napovedi premiera Maria Montija, ki želi obdavčiti Vatikan za vse nepremičnine neverskega značaja, bi lahko v državno blagajno vsako leto pricurljalo dodatnih 720 milijonov.
