Več kot 80 uslužbencev ameriškega centra za preprečevanje bolezni in nadzor nad njimi je bilo zaradi težav z varnostjo v laboratorijih v Atlanti izpostavljenih nevarni bakteriji antraks. Tveganje okužbe je izjemno nizko, so povedali odgovorni in dodali, da kljub temu spremljajo stanje 75 uslužbencev, večino so preventivno cepili oziroma so jim predpisali antibiotik, čeprav nihče nima simptomov. »Prepričani smo, da preostali uslužbenci centrov, njihovi družinski člani in javnost niso ogroženi, zato posebni zaščitni ukrepi niso potrebni,« so sporočili.
Težavo so odkrili pred slabima dvema tednoma, so dodali in še, da se je zgodilo med pripravo antraksovih vzorcev v laboratoriju z visoko stopnjo biovarnosti, a bakterij med delom oziroma postopkom niso uničili. S potencialno nevarnimi vzorci so pozneje prišli v stik uslužbenci treh laboratorijev, ki niso nosili primernih zaščitnih oblek, saj so menili, da so vzorci, ki so bili v zaprtih epruvetah, neškodljivi; v dveh laboratorijih so med postopki v zrak poletele antraksove spore. Žive bakterije so potem odkrili na materialu, namenjenem za odstranitev. V laboratorijih pa tudi na hodnikih so takoj opravili analize in vse dekontaminirali, odprli jih bodo, ko bodo varni, so sporočili. In še tole so sporočile odgovorne oblasti: ker niso sledili varnostnim predpisom, bodo proti uslužbencem uvedli disciplinske postopke. »Nesprejemljivo je, poskrbeli bomo, da se podobno ne bo več zgodilo,« je dejal predstavnik centra Tom Skinner. Direktorja laboratorija za hitro reagiranje v primeru bioterorizma so že premestili.
Z antraksom se lahko okužimo prek stika s kožo ali vdihavanja, ko pridejo spore v pljuča, kar je precej bolj nevarno, je pojasnil strokovnjak za nalezljive bolezni Paul Roepe. Okužbo – med simptome spadajo čiri na koži, bruhanje, slabost in vročina, nezdravljeno stanje pa lahko vodi tudi v smrt – lahko preprečijo antibiotiki, a jih je treba začeti jemati čim prej, je še dejal.
Mimogrede: v Sloveniji smo zadnji primer kožne oblike antraksa zabeležili 1983., ko sta v Komendi zbolela lastnik bolne živali in mesar, ki je žival zaklal. Prvič smo primer te bolezni odkrili leta 1926.
