ŽENEVA – Ozonska luknja v plasti ozona nad Antarktiko se je povečala na skoraj rekordno velikost, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji. Kljub temu po njihovem razloga za alarm ni, saj ukrepi za zaščito plasti še vedno delujejo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Nižje temperature zraka v višjih plasteh in ozonu škodljivi plini v ozračju so ozonsko luknjo raztegnili na povprečnih 26,9 milijona kvadratnih kilometrov v 30 dneh. Velikost luknje s tem presega velikost Severne Amerike. »To je tretja največja ozonska luknja po rekordnih letih 2000 in 2006,« je v izjavi sporočila organizacija, ki deluje pod okriljem Združenih narodov.
Menda sploh ni razloga za alarm ...
Ozonska luknja je bila največja 2. oktobra, ko je merila 28,2 milijona kvadratnih kilometrov, so pokazale meritve ameriške vesoljske agencije Nasa. »To kaže, da je problem ozonske luknje še vedno prisoten in da moramo ostati pozorni,« je dejal znanstvenik organizacije Geir Braathen. »A ni razloga za alarm,« je zagotovil ob tem.
Ozonska luknja nad Antarktiko je sezonsko gledano največja v času polarne pomladi, septembra in oktobra. V bolj mrzlih letih je luknja večja, kar pa po ocenah znanstvenikov ne ogroža napovedanega okrevanja v prihodnjih desetletjih.
Plast življenjskega pomena
Plast ozona pomaga ščititi Zemljo pred potencialno nevarnimi ultravijoličnimi žarki, ki lahko povzročajo kožnega raka. Luknje v njem so začele na letni ravni nastajati v 80. letih prejšnjega stoletja zaradi široke uporabe plinov CFC.
Lani so v Združenih narodih ocenili, da je ozonska plast »na dobri poti« k okrevanju do sredine letošnjega stoletja, čeprav bo krpanje luknje nad Antarktiko trajalo še dlje. Zaradi vremenskih razlogov in dejstva, da se škodljivi plini dolgo zadržujejo v ozračju, bi lahko bili nad Antarktiko priča večjim ozonskim luknjam še vse do leta 2025.
