LJUBLJANA – Evropske vlade vodijo tekmo proti dnu, v kateri bo povprečna globalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb do leta 2052 enaka nič, izhaja iz poročila Evropske mreže o dolgu in razvoju Eurodad. Slovenija je v začetku tega leta davek res zvišala s 17 na 19 odstotkov, a je ta v primerjavi z drugimi članicami EU še vedno razmeroma nizek, pričakovati je še znižanja.
Vlade pod drobnogledom
Kot izhaja iz danes objavljenega poročila Eurodada z naslovom Davčne igre – tekma proti dnu: Vloga Evrope pri podpiranju nepravičnega globalnega davčnega sistema 2017, podrobna analiza 17 članic EU in Norveške razkriva, da je 12 držav bodisi znižalo stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb bodisi to načrtuje v bližnji prihodnosti. Koordinatorka davčnega področja v mreži Eurodad Tove Maria Ryding pojasnjuje, da so se vlade zavezale spodbuditi multinacionalke k plačilu davka, toda v ta namen znižujejo stopnjo davka »v dragi in uničujoči tekmi proti dnu. Vlade naj bi ustavile podjetniško izogibanje plačevanja davkov, ne pa ukinile davek«.
V tej tekmi proti dnu sodeluje tudi Slovenija, ki je sicer v začetku letošnjega leta zvišala stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, pravi Maruša Babnik z inštituta Ekvilib, ki je član mreže Eurodad. Ne gre pozabiti, da je stopnja davka na dobiček v Sloveniji še vedno razmeroma nizka v primerjavi z drugimi državami EU. »Pričakovana efektivna davčna stopnja je zgolj okoli 13 odstotkov, zato Slovenija še vedno sodeluje v tekmi.«
Potrošniki plačajo več
Ker velika podjetja plačujejo manj davka na dobiček, morajo potrošniki, da bi zapolnili vrzel, plačati več. To nesorazmerno prizadene najrevnejše in predstavlja nevarnost za povečevanje neenakosti, izhaja iz poročila. Poročilo sicer tudi razkriva, da ima polovica analiziranih držav škodljive davčne prakse, ki bi jih lahko multinacionalke uporabile za izogibanje davkom. Kar 12 držav ima tudi »zelo problematične« davčne sporazume, ki lahko spodkopavajo pobiranje davkov v državah v razvoju.
Države si sicer prizadevajo za vse večjo transparentnost, toda bitka je težka, navaja poročilo. Tretjina držav bije boj proti tajnim slamnatim podjetjem z uvedbo javnih poslovnih registrov, med njimi tudi Slovenija, ki bo januarja za javnost odprla register dejanskih lastnikov podjetij in skladov v državi. Po drugi strani 12 držav še vedno omogoča skrivanje lastništva.
Kar 10 analiziranih držav je zadržanih ali odkrito nasprotuje ideji, da bi državljanom omogočili vpogled v to, kje delujejo multinacionalne družbe, in koliko plačajo v davkih. Medtem 13 držav, vključno s Slovenijo, odkrito nasprotuje ideji o začetku medvladnih pogajanj za zaustavitev davčnih oaz v okviru Združenih narodov.
