Novi politični obrazi so zaznamovali Slovenijo v preteklem letu in tudi v svetovni politiki igrajo novinci vidno vlogo, pa naj bo to zaprisega političnega samorastnika Donalda Trumpa ali pa zmaga Francoza Emmanuela Macrona z novo stranko, ki je porazila stare politične sile. Te so desetletja krojile življenje v Franciji. Velika Britanija je še enkrat več dokazala Churchillove besede, da bodo Britanci med odprtim morjem in celinsko Evropo vedno izbrali odprto morje.
1. Slovenci dobili prvo damo
20. januarja letos je kot 45. predsednik ZDA prisegel Donald Trump. Njegova žena Melania Trump pa je postala prva dama. Prva Slovenka v beli hiši, prva Slovenka prva dama ZDA, mnogi jo zaradi izdelane medijske in vizualne podobe primerjajo z nekdanjo prvo damo Jackie Kennedy. Trumpovo vladavino v Ameriki za zdaj redno pretresajo taki in drugačni škandali, ki jih največkrat zaneti kar sam s svojo politično nekorektnostjo, kot menijo poznavalci.
2. Francija dobi novega predsednika
Emmanuel Macron, ki je pred nekaj dnevi praznoval svoj 40. rojstni dan, je maja letos postal predsednik Francije, in to ne v eni izmed etabliranih strank, ampak kar kot kandidat stranke, ki jo je ustanovil leto poprej. Macron, ki je milijonar in svetovalec nekdanjega francoskega predsednika socialista Hollanda, je postal najmlajši predsednik Francije. Deklarira se kot levosredinski liberalec, ki zagovarja članstvo Francije v EU in evro območju, ob enem pa se zavzema za nošenje burkinijev na plaži. Javnost je razburil z besedami, da se je treba enostavno sprijazniti s terorizmom, ki ga je Francija v preteklih nekaj letih zelo občutila.
3. Najmlajši avstrijski premier
Sebastian Kurz je podobno kot Macron v Franciji slavil politično zmago po parlamentarnih volitvah v naši severni sosedi. Kurz je postal najmlajši predsednik vlade v Avstriji. Vladno koalicijo z njegovo ljudsko stranko pa je sestavil s svobodnjaki, ki jih mnogi analitiki imenujejo tudi avstrijski nacionalisti.
4. Nemčija v politični stiski
Krščanski demokrati nemške kanclerke Merklove so že četrtič zapored dobili volitve v Nemčiji, a tokrat, kot kaže, koalicije ne bo enostavno sestaviti. Prvi mandat Merklove sta sestavljali največji nemški stranki. Socialisti in krščanski demokrati, v drugem mandatu je bila tradicionalna naveza med krščanskimi demokrati in liberalci. Tretjič je ponovno sestavila veliko koalicijo med krščanskimi demokrati in socialisti. Po letošnji zmagi na volitvah pa so še vedno težave s sestavo vlade.
5. Velika Britanija se obrača k morju
Britanci so letos začeli izstop iz Evropske unije in pogajanja, kakšna bodo razmerja med Unijo in Veliko Britanijo v prihodnje, ko ta ne bo več del Unije.
6. Vzpon nacionalizmov
V evropskih državah v zadnjem desetletju moč pridobivajo nacionalistične stranke. Sicer še ne zmagujejo, a se krepijo. V Franciji se je nacionalistka Marie Le Pen uvrstila v drugi krog predsedniških volitev, velik uspeh so dosegli tudi nemški nacionalisti na volitvah, saj zasedajo tretje mesto v nemškem parlamentu.
7. Odstopil afriški samodržec
Robert Mugabe je s položaja zimbabvejskega predsednika, dejansko pa kot diktator te države, odstopil konec letošnjega novembra, po 30 letih na čelu države. K odstopu so ga prisilili z državnim prevratom pa tudi z množičnimi demonstracijami proti njegovem režimu.
8. Severna Koreja jedrska sila
Severni Korejci so nedavno izstrelili medcelinsko raketo, ki je poletela kar 1000 kilometrov daleč in naj bi po mnenju strokovnjakov lahko zadela tudi ZDA.
9. Nove države v Evropi še ne bo
Katalonija je izvedla referendum o odcepitvi in konec oktobra letošnjega leta je katalonski parlament razglasil samostojnost in neodvisnost od Španije. Katalonske neodvisnosti ne priznava nobena država EU, saj odcepitev onemogoča španska ustava, Španija pa je del EU.
10. Po desetih letih novi šef OZN
Ban Ki Mun, južnokorejski politik, ki je deset let vodil organizacijo združenih narodov, se je poslovil letošnjega januarja. Nasledil ga je Portugalec Antonio Guterres.
